Ivan Maček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ivan Maček
Ivan Maček.jpg  *
Rojstvo 28. maj 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Smrt 1. april 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (84 let)
Poklic politični komisar

Ivan Maček - Matija, slovenski partizan, general, politični komisar, prvoborec in narodni heroj, * 12. marec 1908, Spodnja Zadobrova, Ljubljana † 1. april 1993, Ljubljana.

Mladost Ivana Mačka[uredi | uredi kodo]

Ivan je odraščal v pretežno kmečkem okolju v bližini Ljubljane, osnovno šolo je obiskoval v Polju pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je izučil za tesarja pri svojem stricu in opravil tri razrede poklicne šole. Že v rani mladosti se je seznanil z delavskim gibanjem, katero je bilo v kraju kjer je živel zelo močno in množično. Leta 1930 je odslužil vojaški rok v Karlovcu na Hrvaškem in se vrnil domov. Istega leta je bil v Ljubljani sprejet v članstvo KPJ (komunistične partije Jugoslavije).

Kariera v KP Jugoslavije[uredi | uredi kodo]

Leta 1931 je bil izbran za sekretarja rajonskega komiteja KP Polje in Sostro. Zelo hitro je napredoval za člana okrajnega in pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Septembra 1934. leta je bil na četrti pokrajinski konferenci izbran za sekretarja pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Leta 1935 je bil poslan v Sovjetsko zvezo, kjer se je šolal v Leninovi šoli do leta 1937. Leta 1937 se je vrnil v Kraljevino Jugoslavijo in sodeloval na Ustanovitvenem kongresu komunistične partije Slovenije, kjer je bil izbran-kooptiran za člana CK- (Centralnega Komiteja). Leta 1938 je bil zaradi politične dejavnosti zaprt in od Sodišča za zaščito države obsojen na štiri leta zapora. Kazen je prestajal v zaporu za politične zapornike v Sremski Mitrovici. Tam so zaporniki organizirali kaznilniški komite KPJ, katerega član je postal tudi Ivan Maček. Po aprilski vojni leta 1941 in nemški okupaciji Jugoslavije, je v zaporu z ostalimi zaporniki komunisti sodeloval pri pripravi bega skozi izkopani tunel. Tunel so uspešno izkopali pod zidovi zapora in skozenj je 22. avgusta leta 1941 v skupini 32 zapornikov pobegnil tudi Ivan Maček. Skupaj s pobeglimi zaporniki se je priključil Fruškogorskim partizanom v Sremu. Konec Septembra leta 1941 je z manjšo skupino partizanov odšel v Srbijo, od koder je želel oditi v Slovenijo. Takrat so Nemci sprožili prvo sovražno ofenzivo proti partizanom in potovanje mu je bilo onemogočeno. Opravljal je do Marca leta 1942 dolžnost sekretarja partijske celice vrhovnega štaba. Marca leta 1942 je skupaj z Edvardom Kardeljem dobil ponarejene dokumente in preko Sarajeva, Zagteba je uspel pripotovati v Ljubljano. V Ljubljani je bil glavni štab za Slovenijo in CK-KP Slovenije. Po prihodu je bil imenovan za političnega komisarja glavnega štaba slovenskih partizanskih odredov. Sredi Maja leta 1942 je skupaj z ostalimi člani štaba odšel na osvobojeno ozemlje. Oktobra 1942 je bil imenovan za komandanta glavnega štaba in je vodil protiofenzivo proti Beli gardi. Konec leta 1942 je sodeloval tudi v bojih na Hrvaškem in četrti sovražni ofenzivi. Julija leta 1943 je dolžnosti komandanta glavnega štaba predal Francu Rozmanu. Od takrat naprej je nastopal kot član Politbiroja CK KPS in se je ukvarjal izključno s političnim delom. Na kočevskem zboru Oktobra leta 1943 je bil izbran za člana Slovenskega narodno osvobodilnega odbora. Spomladi leta 1944 je odšel v Vrhovni štab NOV in POJ-(partizanskih odredov Jugoslavije), kjer je doživel nemški desant na Drvar. Po vrnitvi v Slovenijo je prevzel dolžnosti poveljnika OZNA -e za Slovenijo. Decembra 1944 je dobil čin General majorja.

Leta 1941 je vstopil v NOB. Od marca do oktobra 1942 je bil politični komisar, nato pa do marca 1944 komandant Glavnega štaba NOV in POS; takrat je postal načelnik odseka za notranje zadeve. Njegova sestra je bila komunistka Pepca Kardelj.

Napredovanja[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]