Humanistično judovstvo

Simbol Humanizma

Humanistično judovstvo je judovska verska ločina, ki z vidika judovske identitete poudarja kulturo in zgodovino skupnosti pomembnejšo od čaščenja Bogom. Obredi ne vključujejo molitev ali pozivov božanstvu. Filozofski pogled izvira iz Humanizma, ki pomembnejšega kot Boga, predstavi človeka.

Izvor

Posvetnost se je med Judi razširila v času 19. stoletja, ko so številni voditelji zavrnili verske obrede in prepričanja v zameno za odprtomiselnost in liberalizem. Med osrednjimi judovskimi aktivisti in podporniki humanističnega gibanja so bili Ahad Ha’am, Simon Dubnow in Chaim Zhitlovsky. V končno obliko je Humanistični judaizem formuliral leta 1963 rabin Sherwin Wine, kateri je pred tem deloval znotraj reformiranega judovstva. Mednarodna orgranizacija, ki povezuje obstoječa judovska humanistična društva, obstaja od leta 1986. Ocenjuje se, da je v svetu okoli 20.000 pripadnikov gibanja.

Načela verovanja

• Jud je tisti, ki se istoveti z judovsko kulturo, zgodovino in prihodnostjo Judov.
• Judovstvo je iz zgodovine izvirujoča kulturna smer, vera tvori le del znotraj te.
• Ljudje imajo moč in odgovornost vplivati na svoje življenje neodvisno od višje sile.
• Judovska zgodovina ima enako kot ostale, izvor v človeški aktivnosti in naravnem fenomenu. Bilijski in ostali klasični teksti, so produkt človeškega dela.
• Etika in morala naj služita potrebam ljudi individualno. Vnaprej določena pravila so zavrnjena.

Judovska identiteta

Judovska identiteta je smatrana kot individualna opredelitev posameznika, ne glede na njegovo ozadje. Rabini in ostali vodje znotraj gibanja, mešanim porokam med Judi in pogani ne nasprotujejo. Stališči sta kritizirani s strani ostalih judovskih gibanj.

Viri

• Unterman, Alan. Judovstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.(COBISS)
• Skupnost humanističnega judovstva (v angleščini)