Fedora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fedora
Fedora 16 default Desktop.png
Fedora 17 (Beefy Miracle) namizje
Podjetje / razvijalec Fedora Project,
(sponzorirano od Red Hat, Inc.)
OS družina Unix
Izvorna koda Odprta koda
Zadnja
stabilna
različica
17 (Beefy Miracle) / maj 29, 2012 (2012-05-29)
Razpoložljivi jeziki V več jezikih
Metoda posodobitve Yum (PackageKit)
Upravitelj paketa RPM Package Manager
Podprte platforme i686, x86-64
Vrsta jedra monolitična jedra / Jedro (računalništvo)
Userland GNU
Privzeti uporabniški vmesnik GNOME 3
Uradna spletna stran www.fedoraproject.org

Fedora[1] je operacijski sistem osnovan na sistemu Linux, ki ponazarja zadnje novosti proste in odprtokodne programske opreme. Fedora je vedno prosta, da jo lahko vsakdo uporablja, spreminja in razširja. Gradijo jo ljudje po celem svetu, ki delujejo kot skupnost: Projekt Fedora (The Fedora Project). Projekt Fedora je odprt in vsakdo se mu lahko pridruži. Prav tako je projekt vodilo, ki vodi napredek proste in odprtokodne programske opreme in njene vsebine.

Fedora izhaja dvakrat na leto. Je popolnoma brezplačen in člani projekta so zavezani, da to ohranjajo naprej. Je najboljša kombinacija čvrste in najnovejše programske opreme, ki je prosto dostopna.

Miselnost se glasi delati pravo stvar. Članom to pomeni, da razširjajo prosto in odprto programsko opremo ter njeno vsebino, brezplačno, uporabno brez omejitev, ki se jo lahko spreminja, ponovno razširja in ni obremenjena s programskimi patenti.

Osnovni principi[uredi | uredi kodo]

Obstajata dva temeljna principa, ki služita kot vodilo pri Fedori.

  • Fedora je v teku hitrega napredka proste in odprtokodne programske opreme ter njene vsebine.
  • Fedora verjame v trditev „enkrat prosto, za vedno prosto“.

Cilji Fedore[uredi | uredi kodo]

  • Ustvariti popoln splošno uporaben operacijski sistem, grajen za skupnost in od skupnosti – za tiste, ki ne samo uporabljajo, ampak tudi ustvarjajo za dobrobit drugih članov skupnosti.
  • Graditi operacijski sistem izključno iz proste in odprtokodne programske opreme.
  • Čim več razvoja opraviti neposredno na izvornih paketih. V splošnem je pri posodabljanju zaželen prehod na novo različico, kot vnašanje popravkov starejšim različicam.
  • Priskrbeti čvrsto razvijalsko platformo za gradnjo programske opreme ter čvrst, splošno integriran niz programske opreme, ki uravnoteži potrebe tako za uporabnike, ki delajo z namizjem, kot tiste, ki delajo s strežniki.
  • Biti v špici proste in odprtokodne tehnologije s privzemanjem in nudenjem pomoči pri razvoju novih značilnosti in nadgradenj.
  • Poudariti uporabnost in filozofijo „preprosto deluje“ pri privzetih konfiguracijah in oblikovanju značilnosti.
  • Pospeševati hitri privzem novih izdaj z omogočanjem preprostih nadgradenj z minimalnimi motnjami pri spremembah nastavitev.
  • Vključevati širok nabor paketov, ki zadostijo različnim potrebam uporabnikov. Ta nabor paketov je omejen na pakete, ki jih lahko Fedora legalno pridobi in ustreza Fedorinim smernicam ustvarjanja paketov.
  • Vzpostaviti in izpolnjevati tehnične standarde za pakete z zagotavljanjem kvalitete in doslednosti operacijskega sistema.
  • Proizvesti čvrste izdaje približno vsakih šest mesecev z uporabo modela za izdajanje, ki uravnoteži razmerje med novimi značilnostmi in časovnim okvirom izdajanja ter dopušča skupini za razvoj fleksibilnost, ki jo potrebuje, da zagotovi kvalitetno kodo ter da se izdaja ne odmika v nedogled.
  • Oskrbeti posodobitve izdajam do konca njihovega življenjskega obdobja.
  • Promovirati globalno perspektivo s podporo čim več jezikom in geografskim lokalizacijam.
  • Zagotoviti, da bodo izdaje vedno na voljo za prosto prenašanje v binarni obliki, izvorni obliki in kot slike za prenašanje.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Napovedljiv urnik izhajanja[uredi | uredi kodo]

Fedora ima napovedljiv in dosleden časovno-osnovan urnik izhajanja. Nova izdaja, ki izide vsakih šest mesecev, vodi prirasle izboljšave k uporabnikom z zelo hitrim tempom. S časovno osnovanim urnikom izhajanja je sama izdaja bolj pomembna kot katerakoli druga lastnost. To vodi k visoki stopnji napredka v prostih in odprtokodnih programskih projektih s pomočjo pozitivnih povratnih informacij. [2]

Preprosto lepa[uredi | uredi kodo]

Fedora ni poznana samo za njen poudarek na funkcionalnosti, ampak tudi po lepoti in privlačnosti. Vsaka izdaja ima svež, nov izgled, ki ga ustvarijo talentirani umetniki iz skupnosti. Prosta in lepa programska oprema za vsakogar! [3]

Izredno varna[uredi | uredi kodo]

Fedora je sinonim za varnost in vodilna sila pri mnogih najnovejših varnostnih iniciativah v Linuxu. Poleg osnovnih elementov varnosti, kot je požarni zid, je privzeto omogočenih veliko unikatnih varnostnih poudarkov, med drugim SELinux in Exec-shield. [4]

Vodilo proste programske opreme[uredi | uredi kodo]

Razvijalci Fedore aktivno prispevajo k neštetim prostim in odprtokodnim projektom programske opreme. To vključuje vpeljevanje in vzdrževanje ključnih elementov, ki sestavljajo komponente Linuxa in proste programske opreme. Med te elemente spadajo Linux jedro, glibc, GNOME in veliko drugih sistemskih knjižnic in administratorskih ogrodij. Red Hat, sponzor Projekta Fedora, ne prispeva samo z vlaganjem milijonov dolarjev v razvoj proste programske opreme, ampak tudi v kupovanje predhodno lastniških produktov, ki jih nato poklanja prosti programski opremi in celotni odprtokodni skupnosti.

Dostopna tehnologija[uredi | uredi kodo]

Lokalizacija, internacionalizacija in dostopnost, približajo prosto programsko opremo velikemu številu uporabnikom in Fedora je ponosna, da ima imenitno skupnost razvijalcev, prevajalcev, piscev vsebin, umetnikov in strokovnjakov za uporabnost, ki vodijo prosto programsko opremo naprej. Vsak dan lahko uporabljamo vedno več pomoči! Pomagate lahko tudi vi tako, da se pridružite Projektu Fedora.

Skupne koristi[uredi | uredi kodo]

Fedora si po najboljših močeh prizadeva slediti razvoju različnim projektom proste programske opreme, katere tudi sama vsebuje. Lastne zakrpe dodaja samo tam, kjer se smatrajo nujno potrebne. Primarni cilj je deliti koristi skupne osnovne kode končnim uporabnikom in razvijalcem, medtem pa istočasno zmanjševati nepotrebne napore vzdrževanja. Na ta način imajo lahko vsi prosti in odprtokodni projekti ter Linux distribucije koristi od teh dosežkov.

Fedora spins[uredi | uredi kodo]

Projekt Fedora prinaša več različnih variant Fedore, imenovanih Fedora spins. Skupaj s prostimi in odprtokodnimi ustvarjalnimi orodji vam nudijo dokončno svobodo in voljnost, da ustvarite sebi prilagojeno različico Fedore. [5]

Različice[uredi | uredi kodo]

Trenutna različica operacijskega sistema je Fedora 16 ("Verne"). Izdana je bila 8. Novembra, 2011.[6]

Barva Pomen
Red Različica ni več podprta
Green Različica še vedno podprta
Blue Bodoče različice
Ime projekta Različica Ime Datum izida Datum konca Različica jedra
Fedora Core 1 Yarrow 2003-11-05 2004-09-20 2.4.19
2 Tettnang 2004-05-18 2005-04-11 2.6.5
3 Heidelberg 2004-11-08 2006-01-16 2.6.9
4 Stentz 2005-06-13 2006-08-07 2.6.11
5 Bordeaux 2006-03-20 2007-07-02 2.6.15
6 Zod 2006-10-24 2007-12-07 2.6.18
Fedora 7 Moonshine 2007-05-31 2008-06-13 2.6.21
8 Werewolf 2007-11-08 2009-01-07 2.6.23
9 Sulphur 2008-05-13 2009-07-10 2.6.25
10 Cambridge 2008-11-25 2009-12-18 2.6.27
11 Leonidas 2009-06-09 2010-06-25 2.6.29
12 Constantine 2009-11-17 2010-12-02 2.6.31
13 Goddard 2010-05-25 2011-06-04 2.6.33
14 Laughlin 2010-11-02 2011-12-08 2.6.35
15 Lovelock 2011-05-24 Mid 2012 2.6.38
16 Verne 2011-11-08 Late 2012 3.1.0
17 Beefy Miracle May 2012 Mid 2013 3.3.4
18 Spherical Cow Jan 2013 3.6.0
19 Schrödinger's Cat

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Domača stran". 
  2. ^ "Urnik različic". 
  3. ^ "Fedora Artwork". 
  4. ^ "Funkcije". 
  5. ^ "Fedora Spins". 
  6. ^ "Fedora 16". 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]