Heavisidova skočna funkcija
Heavisidova skóčna fúnkcija H, imenovana tudi enôtina stopníca, enôtska skóčna fúnkcija, oziroma ~ koráčna fúnkcija ali kar Heavisidova fúnkcija [hevisájdova ~], je nezvezna funkcija, ki ima vrednost 0 za negativne argumente in 1 za pozitivne. Skoraj nikoli ni pomembno kakšna vrednost se vzame za H(0), ker se
večinoma uporablja kot verjetnostna porazdelitev.
Funkcija se uporablja v matematiki teorije upravljanja in analizi signalov za predstavitev signala, ki se v določenem času prižge in v takšnem stanju ostane neskončno dolgo. Funkcijo so poimenovali v čast angleškega matematika, fizika in elektrotehnika Oliverja Heavisida.
Funkcija je zbirna porazdelitvena funkcija naključne spremenljivke, ki je skoraj gotovo enaka 0.
Heavisidova funkcija je primitivna funkcija Diracove funkcije δ: H′ = δ, kar zapišemo tudi kot:
čeprav ta razvoj ne velja (ali nima smisla) za x = 0, kar je odvisno od načina opredelitve pomena integralov za δ.
Vsebina |
Nezvezna oblika [uredi]
Določiti je moč tudi drugo obliko enotske skočne funkcije kot funkcijo diskretne spremenljivke n:
Nezvezno časovni enotski sunek je prva razlika nezvezno časovnega skoka:
Ta funkcija je zbirna vsota Kroneckerjevega delta:
kjer je:
nezvezna enotska sunkovna funkcija.
Analitični približki [uredi]
Za gladko aproksimacijo skočne funkcije lahko uporabimo logistično funkcijo:
kjer večji k odgovarja ostremu prehodu v x = 0. Če vzamemo
, enakost velja v limiti:
Za skočno funkcijo obstaja več drugih gladkih, analitičnih aproksimacij[1]. Na primer:
Ti približki konvergirajo po točkah k skočni funkciji, drugače pa te porazdelitve ne konvergirajo strogo k porazdelitvi delta. Posebej ima merljiva množica:
v porazdelitvi δ mero 0, njena mera pa se pri vsaki družini gladkih aproksimacij veča z naraščajočim k.
Predstavitve [uredi]
Velikokrat je uporabna integralska oblika Heavisidove skočne funkcije:
H(0) [uredi]
Vrednost funkcije v 0 lahko določimo kot H(0) = 0, H(0) = 1/2 ali H(0) = 1. H(0) = 1/2 je najbolj skladna izbira, saj najbolj poveča simetrijo funkcije in postane v celoti skladna s funkcijo predznaka
. To vodi do bolj splošne definicije:
Da zmanjšamo dvoumnost katero vrednost vzeti za H(0), lahko uporabimo indeks, ki označuje možno vrednost:
Primitivna funkcija in odvod [uredi]
Primitivna funkcija Heavisidove skočne funkcije je nagibna funkcija:
Odvod Heavisidove skočne funkcije je Diracova funkcija δ:
Fourierjeva transformacija [uredi]
Fourierjeva transformacija Heavisidove skočne funkcije je porazdelitev. Z izbiro konstant za definicijo Fourierjeve transformacije imamo:
Tukaj je treba člen
obravnavati kot porazdelitev, kjer je testna funkcija
Cauchyjeva glavna vrednost
.
Glej tudi [uredi]
- pravokotniška funkcija
- prehodna funkcija
- porazdelitev delta
- funkcija predznaka
- Laplaceova transformacija
Opombe in sklici [uredi]
- ^ Heaviside Step Function. (v angleščini)

![H[n]=\begin{cases} 0, & n < 0 \\ 1, & n \ge 0 \end{cases}, \quad n \in \mathbb{Z} \!\, ,](http://upload.wikimedia.org/math/1/0/0/100b939b98bf5f541663beeef037bb2c.png)
![\delta[n] = H[n] - H[n-1] \!\, .](http://upload.wikimedia.org/math/9/6/3/96307d699c32187915ff79ba847f5704.png)
![H[n] = \sum_{k=-\infty}^{n} \delta[k] \!\, ,](http://upload.wikimedia.org/math/6/6/d/66d8a526a120a76ddd95301a4788bbb3.png)
![\delta[k] = \delta_{k,0} \!\, ,](http://upload.wikimedia.org/math/f/8/d/f8ddf0a9547b4fe216094a2c55fc0c83.png)




![\bigcup_{n=0}^{\infty}[2^{-2n};2^{-2n+1}] \!\,](http://upload.wikimedia.org/math/6/b/4/6b457c669bdc7137adbf5573b68f0d29.png)





