Izrojena porazdelitev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Izrojêna ali degenerírana porazdelítev je verjetnostna porazdelitev slučajne spremenljivke, ki ima vedno enako vrednost. Zgleda za takšno porazdelitev sta na primer kovanec z dvema glavama ali igralna kocka, ki vedno pade na šestico. Navidez porazdelitev ni naključna, vendar zadovoljuje določitvi slučajne spremenljivke.

Območje izrojene porazdelitve je omejeno na okolico točke x na realni premici. Vse primere na tej strani obravnavamo v okolici točke 0.

Zbirna porazdelitvena funkcija izrojene porazdelitve je Heavisidova skočna funkcija:

\Theta_0(x)=\left\{\begin{matrix} 1, & \mbox{ pri }x\ge 0 \\ 0, & \mbox{ pri }x<0 \end{matrix}\right.

Kot nezvezna porazdelitev je izrojena porazdelitev brez verjetnostne funkcije gostote. Prav zaradi tega je Dirac uvedel Diracovo porazdelitveno funkcijo δ(x). Navidezno protislovje je razrešil Laurent Schwartz z uvedbo teorije porazdelitev.

Beseda porazdelitev ima lahko na nesrečo različne pomene. Pomen, ki ji ga je pridal Schwarz v svoji teoriji, ni enak pomenu porazdelitve v teoriji verjetnosti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]