Velika nagrada Montréala
| Podatki o dirki | |
|---|---|
| Datum | september |
| Regija | Montréal, Kanada |
| Disciplina | cestna |
| Tekmovanje | UCI World Tour |
| Tip | Klasika |
| Direktor dirke | Joseph Limare |
| Spletna stran | gpcqm.ca |
| Zgodovina | |
| Prva izvedba | 2010 |
| Št. izvedb | 12 |
| Prvi zmagovalec |  Robert Gesink |
| Največ zmag |  Greg Van Avermaet |
| Zadnji zmagovalec |  Adam Yates |
Velika nagrada Montréala (original: Grand Prix Cycliste de Montréal), je poletna enodnevna klasična kolesarska dirka, ki jo v največji kanadski provinci Québec prirejajo od leta 2010 naprej.
Organizator dirke je Évenements GPCQM (AA+ EVT inc). Ta dirka in Velika nagrada Québeca, ki je na sporedu le dva dni kasneje, skupaj spadata med "Lavrencijske klasike" (Laurentian Classics). Prvi, ki je uspel osvojiti Lavrencijski dvojček v istem letu je bil avstralski kolesar Simon Gerrans, leta 2014. Isti dosežek (Lavrencijski dvojček) pa je štiri leta uspel njegovemu rojaku Michael Matthewsu.
Kjub svoji kratki zgodovini in ne prav dolgi tradiciji, dirka brez dvoma velja za pravo kolesarsko klasiko, saj že od njenega samega začetka poteka na najvišji ravni, to je v svetovni seriji UCI World Tour.[1][2][3]
Posamezni odseki te trase so bili uporabljeni že za Svetovno prventstvo 1974 (zmagal Eddy Merckx), za Olimpijske igre 1976; v letih 1988 do 1992 pa za Veliko nagrado obeh Amerik in UCI Road World Cup.
V letih 2020 in 2021 je dirka, tako kot številni ostali dogodki, odpadla zaradi pandemije covid-19.
Največ zmag od vseh ima belgijski kolesar Greg Van Avermaet, ki je tukaj edini slavil dvakrat.
Trasa[uredi | uredi kodo]
Za razliko od ostalih enodnevnih dirk, ta ne poteka od točke A do ciljne, ampak gre za krožno dirko, kot recimo na državnih prvenstvih. Vsi kolesarji tekmujejo na 18 krogov po 12,3 km dolgi krožni "stezi". V vsakem krogu morajo kolesarji v zaporedju opraviti kar štiri vzpone okrog hriba Mount Royal: Côte Camilien-Houde (1.8 km dolg vzpon z 8% povprečnim naklonom), Côte de la Polytechnique (780m metrski vzpon z 6% povprečnim naklonom), Avenue du Parc (560 metrski vzpon z 4% povprečnim naklonomade) in od leta 2022 naprej z novim odsekom na Pagnuelo street (534 metrski vzpon 7,5% povprečnim naklonom). Cilj je na vrhu Avenue du Parc.
Moški[uredi | uredi kodo]
Zmagovalci po letih[uredi | uredi kodo]
| Leto | Zmagovalec | Drugi | Tretji |
|---|---|---|---|
| 2010 | Robert Gesink
|
 Peter Sagan
|
 Ryder Hesjedal
|
| 2011 |  Rui Costa
|
 Pierrick Fédrigo
|
Philippe Gilbert
|
| 2012 |  Lars Petter Nordhaug
|
 Moreno Moser
|
 Aleksander Kolobnjev
|
| 2013 | Peter Sagan
|
Simone Ponzi
|
Ryder Hesjedal
|
| 2014 |  Simon Gerrans
|
Rui Costa
|
Tony Gallopin
|
| 2015 | Tim Wellens
|
Adam Yates
|
Rui Costa
|
| 2016 | Greg Van Avermaet
|
Peter Sagan
|
Diego Ulissi
|
| 2017 | Diego Ulissi
|
 Jesús Herrada
|
Tom-Jelte Slagter
|
| 2018 | Michael Matthews
|
Sonny Colbrelli
|
Greg Van Avermaet
|
| 2019 | Greg Van Avermaet
|
Diego Ulissi
|
Iván García Cortina
|
| 2020 | odpovedano zaradi pandemije covid-19 | ||
| 2021 | |||
| 2022 |  Tadej Pogačar
|
Wout van Aert
|
Andrea Bagioli
|
| 2023 | Adam Yates
|
Pavel Sivakov
|
Alex Aranburu
|
Večkratni zmagovalci[uredi | uredi kodo]
| Zmage | Kolesar | Edicija |
|---|---|---|
| 2 | Greg Van Avermaet |
2016, 2019 |
Zmagovalci po državah[uredi | uredi kodo]
| Zmage | Država |
|---|---|
| 3 | Belgija
|
| 2 | Avstralija
|
| 1 |  Italija
|
 Nizozemska
| |
 Norveška
| |
 Portugalska
| |
 Slovenija
| |
 Slovaška
| |
.svg){kind=small} Združeno kraljestvo
|
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Le grand prix cycliste des Amériques«. La Presse. 6. avgust 1989.
- ↑ »The Recon Ride Podcast: GP Québec + GP Montréal 2016«. 7. september 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. septembra 2016. Pridobljeno 21. aprila 2024.
- ↑ »Grand Prix Cycliste de Montréal (CAN)«. UCI Pro Tour. 12. september 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. decembra 2012. Pridobljeno 19. februarja 2010.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- uradna stran gpcqm.ca