Georg Joachim Lauchen von Retij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Georg Joachim Lauchen von Retij, nemški astronom, matematik in kartograf, * 16. februar 1514, Feldkirch, Avstrija, † 4. december 1574, Košice (Cassovia), na Madžarskem, danes Slovaška.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Njegov oče je bil zdravnik v Feldkirchu. Retij je prevzel ime po nekdanji rimski provinci Retiji kot Rheticus. Študiral je v Feldkirchu, Zürichu in na Univerzi v Wittenbergu, kjer je leta 1536 magistriral.

Naslovnica von Retijevega dela De libris revolutionum Copernici Narratio Prima Excusum Gedani, Danzig 1540

Melanchthon je zelo pomagal Retiju pri iskanju zaposlitve na več univerzah. Leta 1536 so z Melanchthonovo pomočjo imenovali Retija za profesorja astronomije in matematike na Univerzi v Wittembergu. Dve leti je bil v Fromborku pri Koperniku, kjer je pod njegovim nadzorom proučeval v rokopisu njegovo delo. Na osnovi tega je leta 1539 v poslanici poslani svojemu učitelju Johannesu Schönerju Prvo poročilo o Knjigi kroženj (Narratio prima de libris revolutionum) (Danzig, 1540) podal prvo poročilo o knjigah o krožnicah in javnosti na popularen način predstavil Kopernikovo učenje. Na njegovo prigovarjanje se je Kopernik končno odločil da izda svoje delo. Leta 1542 je odšel v Nürnberg, jeseni pa je odšel poučevati v Leipzig, kjer je ostal do leta 1545. Nekaj časa je potoval po Italiji in v Milanu obiskal Cardana.

Retij je napisal Kopernikov življenjepis, ki se ni ohranil. 25 let je sestavljal trigonometrične tabele za vseh 6 trigonometričnih funkcij. Po njegovi smrti je njegovo delo končal njegov učenec Otho. Izšlo je leta 1596 pod naslovom Opus palatinum de triangulis. Pri uporabi v astronomiji in trigonometričnih tabelah je jemal π na 8 decimalk natančno.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

Po njem se imenuje krater Retij (Rhaeticus) na Luni in asteroid glavnega pasu 15949 Retij (15949 Rhaeticus).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]