Faust Vrančić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Faust Vrančić
Portret
Rojstvo1. januar 1551[1][2][…]
Šibenik[4]
Smrt27. januar 1617({{padleft:1617|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][5][4] (66 let)
Benetke[1][4][6]
Državljanstvo Beneška republika[4]
Poklicleksikograf, jezikoslovec, diplomat, inženir, arhitekt, renesančni humanist, izumitelj, filolog, znanstvenik, katoliški škof

Faust Vrančić, (latinsko Faust Vranitus), hrvaški polihistor, jezikoslovec, inženir, izumitelj, škof in diplomat, * 1551, Šibenik, † 20. januar 1617, Benetke.

Vrančić je še kot otrok odšel iz rodnega Šibenika k svojemu strici škofu Antunu Vrančiću na Madžarsko. Šolal se je v Padovi in na dvoru Rudolfa II. v Pragi.

Leta 1594 je bil imenovan za škofa, ter je do 1605 opravljal službo kraljevega svetnika za Madžarsko in Transilvanijo, ko je zapusti dvor in odšel v red sv. Pavla v Rim.

Vrančić je svoje izume predstavil v knjigi Machinae novae (1595). Izdal je tudi 5-jezični slovar (iz latinščine v -italijanščino,-nemščino,-hrvaščino in -madžarščino) Distionarium quinque nobilissimarum Europea linguarum (1616). Filozofiji pa je posvetil knjigi Logica nova in Ethica christiana.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Record #119498332 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. Swartz A. Open Library — 2007.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedijaLZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
  5. Ivetic E. VERANZIO, Fausto — 2021. — Vol. 98.
  6. Hrvatski biografski leksikon — 1983.