Autun
Občina Autun  |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 04° 17' 58" E |
| Zemljepisna širina: | 46° 57' 06" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Burgundija |
| Departma: | Saône-et-Loire (podprefektura) |
| Okrožje: | Autun |
| Kanton: | Autun-Jug Autun-Sever |
| Interkomunaliteta: | Skupnost občin Autunois |
| Župan: | Rémi Rebeyrotte (2008-2014) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 280 m–642 m (povpr. 306 m) |
| Površina kopnega:¹ | 61,52 km² |
| Prebivalstvo:² (2008) |
14.887 |
| - gostota: (2008) | 242/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 71014/ 71400: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Autun je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Saône-et-Loire. Leta 2008 je naselje imelo 14.887 prebivalcev.
Vsebina |
Geografija [uredi]
Kraj leži v srednjevzhodni Franciji ob reki Arroux dobrih 100 km severozahodno od Mâcona, 85 km jugozahodno od Dijona.
Administracija [uredi]
Autun je sedež dveh kantonov:
- Kanton Autun-Jug (del občine Autun, občine Antully, Auxy, Curgy: 9.015 prebivalcev),
- Kanton Autun-Sever (del občine Autun, občine Dracy-Saint-Loup, Monthelon, Saint-Forgeot, Tavernay):10.775 prebivalcev.
Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Couches, Épinac, Issy-l'Évêque, Creusot-Vzhod/Zahod, Lucenay-l'Évêque, Mesvres, Montcenis in Saint-Léger-sous-Beuvray s 89.374 prebivalci.
Zgodovina [uredi]
Autun je bil ustanovljen v času vladavine rimskega cesarja Avgusta. Antični Augustodunum je bil poznan po šoli retorike.
Krščanstvo je v te kraje prišlo v tretjem stoletju. V tem času je nastala tudi škofija, ki je obsegala celotno ozemlje sedanjega departmaja. Njeni škofje so uživali pravico do nošenja palija na temelju priveligija iz leta 599, za časa papeža Gregorja Velikega.
22. avgusta 725 so Autun zavzeli Omajadi pod generalom Anbasso ibn Suhaym al-Kalbijem. Kraj naj bi bil tako najvzhodnejša točka arabskega osvajanja zahodne Evrope[1]. Samo sedem let kasneje so bili Omajadi po porazu v Toursu prisiljeni k umiku nazaj v al-Andalus.
V srednjem veku so mu vladali Autunski grofje, med drugim Rihard Justiciar (880-921), prvi Burgundski vojvod.
Zanimivosti [uredi]
Autun je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- rimske ostaline
- vrata Porte St.-André, Porte d'Arroux,
- gledališče,
- tempel boga Janusa,
- skalnata piramida Pierre de Couhard,
- romanska katedrala Saint-Lazare d'Autun iz 12. stoletja. Prvotna katedrala iz 5. stoletja je bila posvečena sv. Nazariju, v njej so bili shranjeni relikti tega svetnika. Od druge polovice 10.stoletja je po sprejemu reliktov sv. Lazarja postala priljubljeno romarsko središče in postopno premajhna, kar je povzročilo gradnjo nove katedrale v letu 1120 s strani tedanjega škofa Autuna Etienna de Bâgéja, verjetno tudi kot odgovor na gradnjo opatijske cerkve - bazilike sv. Marije Magdalene v bližnjem Vézelayu.
Pobratena mesta [uredi]
- Arevalo (Španija),
- Ingelheim am Rhein (Nemčija),
- Kawagoë, Saitama (Japonska),
- Stevenage (Anglija, Združeno kraljestvo).
Viri in opombe [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Autun |
- Uradna stran (v francoščini)
- turizem
