Aram Iljič Hačaturjan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aram Hačaturjan
Rojstno ime Aram Iljič Hačaturjan
Rojstvo 6. junij 1903
Tbilisi, Gruzija, Rusko carstvo
Smrt 1. maj 1978
Moskva, Sovjetska zveza (pokopan v Erevanu, Armenija)
Poklic skladatelj
dirigent

Aram Iljič Hačaturjan (armensko: Արամ Խաչատրյան, rusko Арам Ильич Хачатурян), armenski skladatelj klasične glasbe, * 6. junij 1903, Tbilisi, sedaj Gruzija, † 1. maj 1978, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Aram je v Moskvi študiral glasbo pod vodstvom Nikolaja Jakovljeviča Mjaskovskega (1881-1950) in Mihaila Fabijanoviča Gnesina (1883-1957). Leta 1951 je postal profesor na moskovskem Državnem glasbenem in pedagoškem institutu Gnesini ter na Moskovskem konzervatoriju.

Kljub temu, da so ga leta 1948 skupaj s Šostakovičem, Prokofjevim idr. kritizirali, da se je »oddaljil s prave poti sovjetske glasbe«, je pozneje bil »zaslužni umetnik ZSSR«, delegat Vrhovnega sovjeta, član Sveta za svetovni mir in dopisni član Akademije umetnosti NDR. Uglasbil je tudi himno Armenske SSR, ki se je uporabljala do leta 1991.

Med njegova dela (v večini se kažejo vplivi armenske ljudske glasbe) spadajo koncerti za violino, violončelo in klavir, tri simfonije ter baleta Spartak in Gajane. Uvertura v Gajane, Ples s sabljami, je verjetno njegovo najbolj znano delo. Skomponiral je tudi nekaj filmske glasbe. Glasbo iz Spartaka so v 70. letih uporabili tudi v priljubljeni BBC-jevi nanizanki The Onedin Line.

Balet Gajane ni posvečen pomembni svetnici iz armenske verske zgodovine, kot bi lahko najprej pomislili, temveč je vsebina zvesta duhu socializma. Gajane je namreč obiralka bombaža v kolhozu na jugu Armenije, ki se želi ločiti od moža Gika, ki ima težave z alkoholom. Ta jo zato rani, zažge njen pridelek bombaža in otroka vzame za talca. Mejna patrulja Rdeče armade (zgodba se namreč odvija na začetku druge svetovne vojne) da Gika zapreti, Gajane pa se zaljubi in poroči z njenim poveljnikom. Poroka da skladatelju priložnost, da predstavi nekaj armenskih, gruzinskih, in ukrajinskih prazničnih plesov, vključno s prej omenjenim kurdskim Plesom s sabljo.

Bankovec s skladateljevim portretom

Balet, ki temelji na glasbi skladateljevega dela Sreča iz leta 1939 in na libretu Konstantina Deržavina, je bil prvič uprizorjen leta 1942 v Permu, kamor se je umaknil ansambel leningrajskega gledališča Kirov (današnje Marijino gledališče), leta 1943 je skladatelj zanj prejel Stalinovo nagrado.

Balet Spartak je posvečen znanemu tračanskemu sužnju, ki se je uprl Rimljanom. Poleg ideoloških razlogov (Marx je namreč videl Spartaka kot prvega proletarskega junaka), je skladatelja nedvomno navdihnilo tudi to, da je Kras, ki je premagal Spartakove čete, padel med vojaško odpravo, ki ga je zanesla v zgodovinsko Armenijo.

Balet je bil dokončan leta 1954 in prvič uprizorjen dve leti kasneje v leningrajskem Kirovovem gledališču. Leta 1959 je bil nagrajen z Leninovo nagrado.

Lermontovova drama Ples v maskah, kjer glavni junak svetoboljnež Jevgenij Arbenin iz ljubosumja zastrupi sicer nedolžno ženo Nino, je navdihnila mnoge sovjetske skladatelje, tudi Hačaturjana, da je napisal 5 plesnih stavkov: Valček, Nokturno, Mazurka, Romanca in Galop.

Hačaturjan je upodobljen tudi na bankovcih za 50 armenskih dramov, ki so bili v obtoku med leti 1998 in 2004.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]