Antoni Gaudí

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Antoni Gaudí, katalonski arhitekt, * 25. junij 1852, Riudoms, provinca Tarragona, Katalonija, Španija, † 7. junij 1926, Barcelona, Španija.

Gaudí predstavlja enega najpomembnejših arhitektov svojega časa.

Antoni Gaudí
Antoni gaudi.jpg
Antoni Gaudí
Rojstvo 25. junij 1852({{padleft:1852|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})
Q487096?, Q679015?
Smrt 10. junij 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1] (73 let)
Barcelona
Državljanstvo Španija
Poklic arhitekt


Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Antoni Gaudí je bil rojen leta 1852 v Riudomsu v bližini Reusa v Tarragoni. Njegova družina ni bila posebej premožna, oče je opravljal poklic kotlarja. Poleg tega je bil mali Antonio že v raijnih letih zaznamovan z boleznijorevmo, kar mu je preprečilo brezskrbno tekanje z vrstniki. Čeprav mu je bilo onemogočeno normalno otroško življenje, pa je Gaudí odrasle že takrat navduševal s svojo sposobnostjo opazovanja in smislom za malenkosti. Ko je učiteljica nekoč rekla, da ptiči lahko letijo, ker imajo krila, je Gaudí na to odgovoril, da imajo tudi kokoši krila, a jih uporabljajo le za hojo.

Med leti 1873 in 1877 je Gaudí študiral arhitekturo na Escola Provincial d'Arquitectura v Barceloni. Med študijem je izdelal mnogo načrtov, med njimi npr. vrata za pokopališče in osrednjo bolnišnico. Med študijem je sodeloval tudi z mnogimi arhitekturnimi studiji, s čimer si je služil denar. Tik pred koncem študija, leta 1878, ga je Barcelona najela za oblikovanje uličnih luči. V tem letu, po prejetju diplome, se je Gaudí lotil še drugih projektov, kot npr. oblikovanje oken za nekega trgovca. Eusebi Güell je bil tako prevzet nad okni, da je postal pozoren na Gaudíjevo delo.

Leta 1882 je Gaudí začel tesno sodelovati z arhitektom Joanom Martorellom, zaradi česar se je kasneje tudi seznanil z neogotsko arhitekturo, ki je močno vplivala na njegovo delo.

Leta 1883 je začel z oblikovanjem lovskega paviljona za Eusebija Güella v Garrafu in s projektom Sagrade Familie. Med leti 1883 in 1909 se je lotil še mnogo drugih gradenj, npr. mestna palača za Güella v Barceloni, škofovska palača v Astorgi, Colegio Terasino, Casa de los Botines v Leonu, Casa Calvet v Barceloni, za katero mu je mesto podelilo priznanje za najboljšo stavbo leta idr.

Casa Milà

Med leti 1900 in 1914 je začel sodelovati pri Güellovemu najobetavnejšemu projektu – gradnji parka in stanovanjskih zgradb. Od načrtovanih sta bili zgrajeni le dve hiši, Gaudí pa se je do leta 1914 ukvarjal z gradnjo vhoda, velike terase in kompleksom poti in cest v parku.

Med leti 1904 in 1906 se je lotil predelave stanovanjskega bloka v Barceloni. Rezultat je bil drzen slog, ki je v tistem času predstavljal pravo revolucijo. Leta 1906 se je Gaudí z bolnim očetom preselil v eno izmed hiš v parku Güell, da bi oslabelemu starcu prihranil hojo po stopnicah. Oče mu je umrl oktobra istega leta.

Sagrada Família

Med leti 1906 in 1910 se je lotil svoje največje stanovanjske hiše – Case Milà, leta 1908 pa je bil določen za gradnjo hotela v New Yorku. Gradnja se je ustavila pri skicah in konstrukcijskih risbah, ki še vedno ostajajo le drzna vizija za prihodnost. Leta 1910 so v Parizu odprli edino razstavo Antonia Gaudíja zunaj Španije za časa njegovega življenja. Leta 1914 se je Gaudí odloči, da bo preostanek svojega življenja posvetil gradnji cerkve Sagrada Familia.

Gaudí je umrl 7. junija 1926 v Barceloni. Po pripovedovanjih se je mesto zavilo v žalovanje. Na dan pogreba se je po Barceloni vila dolga kolona več tisoč ljudi, ki so temu velikemu arhitektu hoteli še zadnjič izkazati spoštovanje.

Seznam del[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini



  1. ^ Zapis #119009692 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.