Hiperboloid
Hiperboloid je ploskev drugega reda v treh razsežnostih. Nastopa v dveh oblikah kot:
- enodelni hiperboloid
- dvodelni hiperboloid
Imenujemo ga tudi eliptična hiperboloida. Kadar pa je
, dobimo rotacijski hiperboloid.
Mejna oblika med njima je dvojni stožec.
Vsebina |
Enodelni hiperboloid [uredi]
Enodelni hiperboloid opišemo z enačbo
Dvodelni hiperboloid [uredi]
Dvodelni hiperboloid opišemo z enačbo
Pri dvodelnem hiperboloidu je ploskev sestavljena iz dveh delov, ki pa se ne dotikata.
Degenerirana oblika [uredi]
Degenerirani hiperboloid ima obliko
.
Kadar je
, dobimo stožec, kadar pa sta
in
različna, dobimo eliptični stožec.
Hiperboloidne strukture [uredi]
Enodelni hiperboloidi se uporabljajo za konstrukcije zgradb. Te strukture imenujemo hiperboloidne strukture. Značilen primer so hladilni stolpi, ki se uporabljajo v elektrarnah (toplotnih in jedrskih). Ker je hiperboloid ploskev, ki jo dobimo tudi s pomočjo premic, ki ležijo na ploskvi hiperboloida, je zelo ugodno za gradnjo z uporabo minimalnih količin materiala. Podobno se gradijo tudi vodni stolpi.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
- Zgledi animacije (v angleščini)
- Hiperboloid na MathWorld (v angleščini)
- Hiperboloid (v angleščini)
- Hiperboloid v Encyclopedia of Science (v angleščini)
- Hiperboloid v Concise Encyclopedia of Mathematics (v angleščini)
- Eliptični hiperboloid na MathWorld (v angleščini)


.