21 Lutecija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
21 Lutecija
21 Lutetia orbit on 01 Jan 2009.png
Odkritje
Odkritelj: H. Goldschmidt
Datum odkritja: 15. november 1852 [1]
Kategorija pritlikavih planetov: asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha 30. januar 2005 (JD 2453400,5)
Odsončje: 423,955 Gm (2,834 a.e.)
Prisončje: 304,600 Gm (2,036 a.e.)
Velika polos: 364,277 Gm (2,435 a.e.)
Izsrednost: 0,164
Obhodna doba: 1387,902 dni (3,80 let)
Povp. tirna hitrost: 18,96 km/s
Srednja anomalija: 75,393°
Naklon tira: 3,064°
Dolžina dvižnega vozla: 80,917°
Argument prisončja: 250,227°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 120 ×100×80 km[2][3][4]
Masa: ~1,3  · 1018 kg
Srednja gostota: ~2,7 g/cm3[5]
Ekvatorialna površinska težnost: ~0.025 m/s²
ubežna hitrost: ~0.05 km/s
Vrtilna doba: 0.3402 d (8.165 h) [6]
Albedo: 0,208 [4]
Temperatura: ~172 K
maks.266 K (-7°C)
Spektralni tip: M
Navidezni sij: 9,24
Absolutni izsev: 7,29

21 Lutecija (mednarodno ime 21 Lutetia, latinsko Lutētia) je izredno velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril Hermann Mayer Salomon Goldschmidt (1802 – 1866) 15. novembra 1852[1]. Odkritje je opravil kar z balkona svojega stanovanja v Parizu.

Ime izvira iz latinskega imena za Pariz.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Astetroid Lutecija spada me astroide tipa M, čeprav kaže nekatere nekovinske značilnosti na površini. Ima raven spekter pri nizkih frekvencah, podobnega ogljikovim hondritom in asteroidom tipa C. Ima tudi nizek radarski albedo, čeprav imajo kovinski asteroidi visokega (primer 16 Psiha). Na površini se kažejo hidratirane snovi[7] ter veliko silikatov [8]. Regolit je na asteroidu debelejši kot na večini asteroidov[9]. Njegov albedo je 0,208. Za pot okrog Sonca potrebuje 3,80 let. Njegova tirnica je nagnjena proti ekliptiki za 3,064°. Orog svoje osi se zavrti v 8,165 urah. Analiza svetlobnih krivulj kaže, da pol asteroida kaže priti ekliptičnima koordiantama (β, λ) = (3°, 40°) ali (β, λ) = (3°, 220°) (10% napaka) [3]. To pomeni, da je njegova os vrtenja nagnjana za 85° ali 89° proti ekliptiki.

Okultacije[uredi | uredi kodo]

Doslej so opazovali dve okultaciji asteroida Lutecija z zvezdami (leta 1997 in 2003).

Raziskovanje[uredi | uredi kodo]

10. julija 2010 je mimo asteroida Lutecija letela sonda Rosetta, ki je avgusta 2014 dosegla komet Čurjumov-Gerasimenko [10]. Sondo je pripravila in v vesolje poslala v letu 2004 Evropska vesoljska agencija (ESA). Asteroid Lutecija je bil prvi asteroid tipa M, ki ga je obiskala vesoljska sonda.

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]