19 Fortuna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
19 Fortuna
19Fortuna-LB1-crab-mag11.jpg
Odkritje
Odkritelj: John Russell Hind
Datum odkritja: 22. avgust 1852 [1]
Druga imena: A902 UG
Kategorija pritlikavih planetov: asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha 22. oktober 2004 (JD 2453300,5)
Odsončje: 423,443 Gm (2,831 a.e.)
Prisončje: 307,028 Gm (2,052 a.e.)
Velika polos: 365,235 Gm (2,441 a.e.)
Izsrednost: 0,159
Obhodna doba: 1393,378 dni (3,81 let)
Povp. tirna hitrost: 18,94 km/s
Srednja anomalija: 268,398°
Naklon tira: 1,573°
Dolžina dvižnega vozla: 211,379°
Argument prisončja: 182,091°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 225,0 km[2]
Masa: ~1,2  · 1019 kg
Ekvatorialna površinska težnost: ~0,0629 m/s2
ubežna hitrost: ~0,1190 km/s
Vrtilna doba: 0,301 dni (7,445 ur)
Albedo: 0,037 (geometrični)
Temperatura: ~180 K
Spektralni tip: G
Navidezni sij: 8,88 do 12,95
Absolutni izsev: 7,13
Kotna velikost: 0,25" do 0,072"

19 Fortuna (latinsko Fortūna) je izredno velik asteroid tipa G, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril John Russell Hind (1823 – 1895) 22. avgusta 1852[1]. Ime je dobil po Fortuni, boginji sreče iz rimske mitologije.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Fortuna je eden izmed največjih asteroidov v asteroidnem pasu. Njegov premer je 225 km.Sestavljen je podobno kot Cerera. Ima temno površino, ki vsebuje enostavne organske snovi (tudi tolin). Na površini kaže tudi sledi vesoljske erozije. Njegov albedo je 0,037. Za pot okrog Sonca potrebuje 3,81 let. Njegova tirnica je nagnjena proti ekliptiki za 1,573°. Okrog svoje osi se zavrti v 7,445 urah.

Naravni sateliti[uredi | uredi kodo]

V letu 1993 so s pomočjo Vesoljskega teleskopa Hubble opazovali asteroid Fortuna. Oblika asteroida je bila skoraj krogla. Iskali so tudi naravne satelite (lune). Našli niso nobenega.

Okultacije[uredi | uredi kodo]

Doslej so opazovali večje število okultacij z zvezdami.

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Podatki o odkritjih asteroidov
  2. ^ Storrs, Alex; Weiss, B.; Zellner, B.; et.al. (1998). "Imaging Observations of Asteroids with Hubble Space Telescope". Icarus 137: 260–268. doi:10.1006/icar.1999.6047. Pridobljeno dne 2005-01-15. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]