1. oklepna divizija (ZDA)
- Za druge 1. divizije glej 1. divizija.
1. oklepna divizija
Veja oboroženih sil
Nadrejena enota/organizacija
Opis
Pripravljenost
neznano
Sedež
Moto
Notranja organizacija
glej članek
glej članek
Razlog ustanovitve
vstop ZDA v drugo svetovno vojno
1. oklepna divizija (izvirno angleško 1st Armored Division) je prva oklepna divizija Kopenske vojske ZDA ter hkrati tudi prva, ki je bila udeležena v tankovskem boju.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
15. julija 1940 je bila v Fort Knoxu ustanovljena prva oklepna divizija.
Prvo bojno udejstvovanje je divizija doživela med operacijo Bakla v severni Afriki; hkrati je bila prva ameriška oklepna divizija, ki je bila v boju. Divizija je znatno pripomogla k uničenju Rommlovega Nemškega afriškega korpusa in izgonu sil osi iz Afrike.
Po padcu Sicilije je divizija v sestavi 5. armade izvedla invazijo na italijanski škorenj. Novembra 1943 je napadla znamenito zimsko linijo. Nato je sodelovala v bitki za Ancio in osvoboditvi Rima 4. junija 1944. Po koncu druge svetovne vojne je ostala v Nemčiji, dokler ni bila aprila 1946 premeščena v ZDA, kjer je bila razpuščena.
7. marca 1951 je bila divizija ponovno aktivirana za potrebe korejske vojne v Fort Hoodu; tako je postala prva ameriška enota, ki je bila opremljena z tanki M48 Patton. Leta 1956 je bila premeščena v Fort Polk (Louisiana).
Med kubansko raketno krizo je bila premeščena v Teksas, Florido in Georgio; v tem času je divizijo obiskoval tudi John F. Kennedy. Nekaj enot divizije je sodelovalo tudi v vietnamski vojni. 3. brigada je bila nameščena v Chicagu (Illinois), kjer je vzdrževala red med in po Martin Luther Kingovem govoru. Divizijski novi dom je postal Fort Hood (Teksas).
1971 je bila divizija premeščena v Nemčijo, kjer je zamenjala 4. oklepno divizijo. V Evropi je ostala več kot 20 let kot del ameriških sil pri Natu.
Med operacijo Puščavska nevihta je bila divizija v sestavi VII. korpusa, ki je imel pod seboj 4 oklepne divizije. 1. oklepna divizija je v 89 urah vojne premagala razdaljo 250 km in uničila 768 vozil ter zajela 1.065 vojakov, pri čemer so padli štirje pripadniki divizije. 8. maja 1991 se je divizija vrnila v Nemčijo, kjer jo je obiskal podpredsednik Združenih držav Amerike.
Od 14. decembra 1995 je sodelovala v operaciji Skupni trud kot poveljniški del Task Force Eagle (poveljstvo je bilo nastanjeno v Eagle Base, Tula); 10. novembra 1996 je predala dolžnost 1. pehotni diviziji in se iz Bosne vrnila nazaj v Nemčijo. 1999 je sodelovala v operacijah Zavezniška sila in Skupni varuh na Kosovu.
Potem je bila spet prestavljena nazaj v Nemčijo, kjer so izvajali obsežne, realistične vaje. Nekatere enote iz sestave divizije so bile premeščene v Irak in na Bližnji vzhod, kjer so sodelovali v vojni proti terorizmu.
Divizija ni sodelovala v napadu na Irak leta 2003, ampak je bila v prvem valu okrepitev za okupacijo Iraka; 4. marca 2003 je dobila ukaz, da se premakne pod poveljstvo USCENTCOM; premik se je začel 15. aprila. V Iraku so jo nastanili v Bagdadu, kjer je prestavljala glavnino največje Task Force v zgodovini KOV ZDA - Task Force 1st Armored Division. Ta Task Force je imela v svoji sestavi poleg enot 1. oklepne divizije še brigadne skupine iz 82. zračnoprevozne, 3. pehotne in 1. konjeniške divizije ter 2. oklepno-konjeniški polk, 124. pehotni bataljon,... Skupaj je bilo v sestavi več kot 39.000 vojakov (kar je že v moči okrepljenega korpusa).
[uredi] Organizacija
[uredi] Trenutna
- HHC
- 1. brigada "Forerunners"
- 2. brigada "Iron Brigade"
- 3. brigada "Bulldogs"
- 4. brigada "Iron Eagle
- DIVARTY "Iron Steel"
- DIVENG
- DISCOM
- 1. bataljon 1. konjeniškega polka
- 123. MSB
- 141. signalni bataljon "The Communicators"
- 1. bataljon 4. zračnoobrambnega artilerijskega polka
- 501. četa vojaške policije
- 501. vojaški obveščevalni bataljon
[uredi] Pripadniki divizije
[uredi] Divizijski poveljniki
[uredi] Nosilci medalje časti
[uredi] Znani pripadniki divizije
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||