Župnija Mužlja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Župnija Mužlja
Mužlja - katoliška cerkev Marijinega imena v ivju in snegu (11. januar 2008).
Katoliška cerkev Marijinega imena v Mužlji (zgrajena 1902)
DržavaSrbija, Avtonomna pokrajina Vojvodina
SedežMadžarske komune 56, SRB-23206 Mužlja
Ustanovitev1909 kot župnija
Uprava
ŠkofijaŠkofija Zrenjanin
Vodstvo
Župniksalezijanec Stojan Kalapiš

Župnija Mužlja – Ime Marijino je rimskokatoliška teritorialna župnija (od 1909) rimskokatoliške teritorialne župnije Zrenjanin (od 1899 duhovnija), dekanije Zrenjanin, srednji dekanat škofije Zrenjanin.

Župnija Mužlja[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1890 so začeli naseljevati Mužljo z imenom Gornja Mužlja (Felsőmuzslya), kot X. okrožje mesta Veliki Bečkerek (danes: Zrenjanin). Državni zaklad je naselil v novo občestvo iz 18 severno-banatskih vasi 420 katoliških madžarskih družin; skupno je bilo 3600 ljudi s povprečno 7-8 otroki. Najprej je duhovno oskrboval vaščane zrenjaninski kaplan.

Februarja 1895 so začeli zbirati sredstva za graditev župnišča in cerkve. Prvo žegnanje je bilo na nedeljo 11. septembra 1898, ko so obhajali praznik Marijinega imena, ki ga katoliška Cerkev praznuje 12. septembra. Slovesno mašo je vodil zrenjaninski dekan in župnik Ferenc Szabó. Ker še ni bilo cerkve, je maševal v sredi vasi, v stari ljudski šoli, kjer so združili dve učilnici v ta namen.

Aprila 1899 so začeli graditi župnišče na račun državnega zaklada v izvedbi podjetja Feketits in Jochum. 1899 je bila ustanovljena samostojna duhovnija, ki jo je vzdrževala državna zakladnica, da ne bi s tem obremenjevali revnih novo-naseljencev. Župnija je dobila v obdelavo 93 oralov zemlje. Župnišče je bilo vseljivo septembra 1899. Čanadski škof Sándor Dessewffy je imenoval za prvega župnika oziroma samostojnega duhovnega oskrbnika Gornje Mužlje segedinskega jetniškega duhovnika Ignacija Šoka. [1][2]

Župnijska cerkev in podružnice[uredi | uredi kodo]

Katoliška župnija Mužlja ima v Mužlji dve katoliški cerkvi in podružnice drugod:

Duhovniki[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ferenc Németh: Negyed évezred az Úr szolgálatában, Nagybecskerek (Zrenjanin) 2004.
  • Lajos Erős: Adalékok a Zrenjanini – Nagybecskereki Egyházmegye történetéhez, Izdal: Kisoroszi Római Katolikus Plébániahivatal, Kisorosz (Rusko selo) 1993.
  • A Nagybecskereki Egyházmegye névtara és évkönyve 2011 (Schematismus statusque Dioecesis Zrenianinensis Anno Domini MMXI). Izdal: A Nagybecskereki Egyházmegyei Hivatal, Nagybecskerek (Zrenjanin) 2011.[3]
  • Aranka Palatínus: A Szűzanya oltalmában. Izdal: Kiss Lajos Néprajzi Tarsaság Szabadka, Muzslya (Mužlja) 2002.
  • Miklós Karl: A dűlőutak szorgos népe - Adalékok Muzslya százéves történetéhez 1890-1990. Založba: Forum – Magyar Szó, Újvidék (Novi Sad) 1990.
  • Cerkev v Jugoslaviji (Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji). Založila: Škofijska konferenca Jugoslavije, Zagreb 1975.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Ime prvega župnika pišejo različno: nekateri kot Shóka; on pa se je podpisoval v matičnih knjigah za časa Avstro-Ogrske kot Sóka, za časa stare Jugoslavije pa kot Šóka. Njegovo ime je bilo vedno napisano kot Ignác. Po rodu je bil Slovak – in Ignacij pišejo kot Ignác enako Slovaki kot Madžari.
  2. A. Palatinus. A Szűzanya oltalmában. str. 7s.
  3. Odgovoarja: dr. Német László SVD, zrenjaninski škof. Sodelavci: Huzsvár László, upokojeni škof; Tietze Jenő, apostolski protonotar; Fiser János, pančevski župnik.

Galerija slik – župnija Mužlja[uredi | uredi kodo]