Župnija Mužlja

Župnija Mužlja
Župnija Mužlja
	Mužlja - katoliška cerkev Marijinega imena v ivju in snegu (11. januar 2008). Katoliška cerkev Marijinega imena v Mužlji (zgrajena 1902)
Država	Srbija, Avtonomna pokrajina Vojvodina
Sedež	Madžarske komune 56, SRB-23206 Mužlja
Ustanovitev	1909 kot župnija
Uprava
Škofija	Škofija Zrenjanin
Vodstvo
Župnik	salezijanec Stojan Kalapiš

Župnija Mužlja – Ime Marijino je rimskokatoliška teritorialna župnija (od 1909) rimskokatoliške teritorialne župnije Zrenjanin (od 1899 duhovnija), dekanije Zrenjanin, srednji dekanat škofije Zrenjanin.

Župnija Mužlja[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1890 so začeli naseljevati Mužljo z imenom Gornja Mužlja (Felsőmuzslya), kot X. okrožje mesta Veliki Bečkerek (danes: Zrenjanin). Državni zaklad je naselil v novo občestvo iz 18 severno-banatskih vasi 420 katoliških madžarskih družin; skupno je bilo 3600 ljudi s povprečno 7-8 otroki. Najprej je duhovno oskrboval vaščane zrenjaninski kaplan.

Februarja 1895 so začeli zbirati sredstva za graditev župnišča in cerkve. Prvo žegnanje je bilo na nedeljo 11. septembra 1898, ko so obhajali praznik Marijinega imena, ki ga katoliška Cerkev praznuje 12. septembra. Slovesno mašo je vodil zrenjaninski dekan in župnik Ferenc Szabó. Ker še ni bilo cerkve, je maševal v sredi vasi, v stari ljudski šoli, kjer so združili dve učilnici v ta namen.

Aprila 1899 so začeli graditi župnišče na račun državnega zaklada v izvedbi podjetja Feketits in Jochum. 1899 je bila ustanovljena samostojna duhovnija, ki jo je vzdrževala državna zakladnica, da ne bi s tem obremenjevali revnih novo-naseljencev. Župnija je dobila v obdelavo 93 oralov zemlje. Župnišče je bilo vseljivo septembra 1899. Čanadski škof Sándor Dessewffy je imenoval za prvega župnika oziroma samostojnega duhovnega oskrbnika Gornje Mužlje segedinskega jetniškega duhovnika Ignacija Šoka. ^[1]^[2]

Župnijska cerkev in podružnice[uredi | uredi kodo]

Katoliška župnija Mužlja ima v Mužlji dve katoliški cerkvi in podružnice drugod:

Katoliška cerkev Imena Marijinega v Mužlji v Banatu, AP Vojvodina, država Srbija (župnijska cerkev)
Katoliška cerkev Dominika Savia v Mužlji v Banatu, AP Vojvodina, država Srbija (podružnica)
Katoliška cerkev Janeza Krstnika (zgrajena 1864) v Ečki v Banatu, AP Vojvodina, država Srbija (župnija od 1793, podružnica od 1944, od izgona nemške katoliške manjšine)
Katoliška cerkev Marijinega rojstva (zgrajena 1927) v Lukinem Selu v Banatu, AP Vojvodina, država Srbija (podružnica Mužlje od 1944 naprej, prej podružnica Ečke)

Duhovniki[uredi | uredi kodo]

Ignacij Šóka (*1861 †1943); duhovni oskrbnik od 1899, župnik 1909-1943.
Tamás Jung (*1911 †1992); župnik od 1943 do; pozneje zrenjaninski dekan in nato od 1972 škof administrator Banata.
Mihály Lőrincz (*1912 †1978); župnik od do 1965.
Jožef Tkalec SDB (*1897 †1976); župnik od 1965 do odhoda v Želimlje v Sloveniji leta.
Štefan Zorko SDB (*1915 †1988); župnik od 19 do odhoda na Trstenik v Sloveniji leta 1985.
Stanko Tratnjek SDB (*1938-); župnik od 1985 do 2014; tu živi kot delaven upokojenec.
Srečko Golob (*1949) župnik od 2014 do 2017, nato odšel v Slovenijo.

Janez Jelen SDB (*1944-); kaplan od 1984.
Anton Horvat SDB - Tonček (*1936) - odšel v Slovenijo
Stojan Kalapiš (*1958) ravnatelj zavoda Emavs in župnik od 2017.
Zoltán Varga (*1961) župnik v Belem Blaltu od 2017; prestavljen v Slovenijo 2020.

Sándor Zoltán stalni diakon (*1959)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Ferenc Németh: Negyed évezred az Úr szolgálatában, Nagybecskerek (Zrenjanin) 2004.
Lajos Erős: Adalékok a Zrenjanini – Nagybecskereki Egyházmegye történetéhez, Izdal: Kisoroszi Római Katolikus Plébániahivatal, Kisorosz (Rusko selo) 1993.
A Nagybecskereki Egyházmegye névtara és évkönyve 2011 (Schematismus statusque Dioecesis Zrenianinensis Anno Domini MMXI). Izdal: A Nagybecskereki Egyházmegyei Hivatal, Nagybecskerek (Zrenjanin) 2011.^[3]
Aranka Palatínus: A Szűzanya oltalmában. Izdal: Kiss Lajos Néprajzi Tarsaság Szabadka, Muzslya (Mužlja) 2002.
Miklós Karl: A dűlőutak szorgos népe - Adalékok Muzslya százéves történetéhez 1890-1990. Založba: Forum – Magyar Szó, Újvidék (Novi Sad) 1990.
Cerkev v Jugoslaviji (Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji). Založila: Škofijska konferenca Jugoslavije, Zagreb 1975.

Opombe[uredi | uredi kodo]

↑ Ime prvega župnika pišejo različno: nekateri kot Shóka; on pa se je podpisoval v matičnih knjigah za časa Avstro-Ogrske kot Sóka, za časa stare Jugoslavije pa kot Šóka. Njegovo ime je bilo vedno napisano kot Ignác. Po rodu je bil Slovak – in Ignacij pišejo kot Ignác enako Slovaki kot Madžari.
↑ A. Palatinus. A Szűzanya oltalmában. str. 7s.
↑ Odgovoarja: dr. Német László SVD, zrenjaninski škof. Sodelavci: Huzsvár László, upokojeni škof; Tietze Jenő, apostolski protonotar; Fiser János, pančevski župnik.

Galerija slik – župnija Mužlja[uredi | uredi kodo]

Češnja Goriška rana (prinesena iz Slovenije in posajena 1986), cerkev Marijinega Imena ter za pokrajino značilni topol (1902-2012)
Katoliška cerkev Ečka – Sv. Janez Krstnik (1864); pogled z juga
Katoliška cerkev Ečka - sveti Janez Krstnik (1864) od spredaj
Grad v Ečki (1783) s katoliško cerkvijo (1864) in vodovodnim stolpom gledano iz Mužlje
Grad v Ečki (1783) s cerkvijo (1864) in brezdelno štorkljo
Most čez Begej (postavljen 1889, obnovljen za prehod ladij 1894 ter utrjen 2005) s katoliško cerkvijo (1864)
Jozef Geugner iz Tirolske je naslikal križev pot; tudi stene in strop leta 1863
Kripta z grobnico grofov Lazar pod cerkvijo v vodi z ečkanskim grbom
Orgle (1893) s poslikavo Jozefa Geugnerja v katoliški cerkvi Ečka; obnovljene 1928 in delno uničene po drugi svetovni vojni

Ta članek o religiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Ime prvega župnika pišejo različno: nekateri kot Shóka; on pa se je podpisoval v matičnih knjigah za časa Avstro-Ogrske kot Sóka, za časa stare Jugoslavije pa kot Šóka. Njegovo ime je bilo vedno napisano kot Ignác. Po rodu je bil Slovak – in Ignacij pišejo kot Ignác enako Slovaki kot Madžari.

[2] A. Palatinus. A Szűzanya oltalmában. str. 7s.

[3] Odgovoarja: dr. Német László SVD, zrenjaninski škof. Sodelavci: Huzsvár László, upokojeni škof; Tietze Jenő, apostolski protonotar; Fiser János, pančevski župnik.

[1]

[2]

[3]