Ečka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ečka
Mesto
Pogled na ečkanski Kaštel grofov Lazar s kipom sv. Huberta in katoliško cerkvijo

Grb
Vzdevek: "Kaštel Ečka"
Ečka se nahaja v državi Srbija
Ečka
Geografski položaj v Srbiji
Koordinati: 45°19′04″N 20°26′20″E / 45.31778°N 20.43889°E / 45.31778; 20.43889Koordinati: 45°19′04″N 20°26′20″E / 45.31778°N 20.43889°E / 45.31778; 20.43889
Država Srbija
Upravljanje
 • Predsednik
 • Krajevna skupnost
Površina
 • Skupno 25,5 km2
Nadmorska višina 71 m
Prebivalstvo (popis 2002)[1]
 • Skupno 4.513
 • Gostota 177 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 23203
Omrežna skupina 023

Ečka (izvirno srbsko Ечка) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Zrenjanin; slednja pa je del Srednje-banatskega upravnega okraja. (pred vojno tudi Pavlovo, srbsko Ечка, madžarsko Écska, nekoč Német Écska ; nemško Etschka, nekoč Deutsch Etschka; romunsko Ecica ) је naselje mesta Zrenjanin v Srednjebanatskem upravnem okraju v Vojvodini, Srbija. Po popisu prebivalstva Republike Srbije iz leta 2002 je bilo 4513 prebivalcev; po popisu prebivalstva SFRJ iz leta 1991 pa je bilo 5172 prebivalcev. Leži tik ob zaščitenem rezervatu Cesarsko barje (madžarsko Császártó, nemško Kaisersee, srbsko Carska bara), kjer gnezdi mnogo redkih ptičjih vrst. Belo jezero je bogato z različnimi ribami, okolica pa z divjadjo: zato je možen lov in ribolov. Poleg teče reka Begej, od katere se odcepi njen mrtvi rokav Stari Begej. Na severni strani gradijo industrijsko območje mesta Zrenjanina; tam pa je tudi športno in gospodarsko letališče. Na južni strani obratuje ob Begeju nova ladjedelnica.

V kraju je Grad Kaštel, ki je bil dolga leta gospodarsko in kulturno središče kraja v upravi grofovskih družin Lazar in Harnoncourt. Grad je danes lepo in strokovno obnovljen ter je v zasebni lasti. V njem je hotel visoke kategorije in tudi slikarska kolonija.

Zemljevid zrenjaninske občine

Demografija[uredi | uredi kodo]

V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je Ечка, živi 3638 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,5 let (38,0 pri moških in 41,0 pri ženskah). Naselje ima 1564 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,89.

Prebivalstvo je večinoma nehomogeno, a v času zadnjih treh popisov je opazno zmanjšanje števila prebivalcev.

Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju

Demografija
Leto Št. prebivalcev
1948 3934
1953 4188
1961 4323
1971 4621
1981 5293
1991 5172 4795
2002 5002 4513
Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi
  
2.483 55,01%
Romuni
  
1.325 29,35%
Madžari
  
196 4,34%
Jugoslovani
  
123 2,72%
Romi
  
72 1,59%
Črnogorci
  
21 0,46%
Hrvati
  
14 0,31%
Bolgari
  
12 0,26%
Slovaki
  
9 0,19%
Nemci
  
9 0,19%
Makedonci
  
5 0,11%
Slovenci
  
4 0,08%
Muslimani
  
4 0,08%
Ukrajinci
  
3 0,06%
Albanci
  
1 0,02%
Neznano
  
51 1,13%



Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09
  2. ^ Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]