Janko Jurančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janko Jurančič
Portret
Rojstvo18. december 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2]
Andrenci
Smrt15. december 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1] (86 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicjezikoslovec, akademik

Janko Jurančič, slovenski jezikoslovec, leksikograf in akademik, * 18. december 1902, Andrenci, † 15. december 1989, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Sin Ivana Jurančiča. Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in na Ptuju. Slavistiko in germanistiko je študiral v Ljubljani (nekaj časa tudi v Beogradu) in leta 1930 diplomiral. Dve dobri desetletji je bil profesor srbohrvaškega jezika na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, nato tam na Višji pedagoški šoli (1952-1961). Poučeval je na Visoki pedagoški šoli, od 1953 tudi na FF Univerze Ljubljani Po doktoratu leta 1962 v Zagrebu je postal (od 1971 redni) univerzitetni profesor za srbski in hrvaški jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Od leta 1973 do 1984 je bil predsednik uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1976 je bil izredni, od leta 1981 pa redni član SAZU.

Delo[uredi | uredi kodo]

Janko Jurančič velja za utemeljitelja srbohrvatistike na Slovenskem. Pisal je učbenike za pouk tega jezika na slovenskih osnovnih šolah, pripravil obsežne in temeljite srbsko-hrvaško-slovenske slovarje v več izdajah, leta 1957 je izdal slovnico južnoslovanskih jezikov, kasneje tudi slovensko slovnico za Hrvate in Srbe.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bernard Rajh; Marjan Toš, ur. (2001). Podoba kraja Občine Cerkvenjak. Slovenskogoriški forum. COBISS 45861121. ISBN 961-90917-0-1.
  • Slavistična revija, (1987)
  • Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, (1990)