Janko Jurančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Janko Jurančič
Portret
Rojstvo 18. december 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Andrenci
Smrt 15. december 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (86 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1943–1992).svg SFRJ
Poklic jezikoslovec, akademik

Janko Jurančič, slovenski jezikoslovec in akademik, * 18. december 1902, Andrenci, † 15. december 1989, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Sin Ivana Jurančiča. Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in na Ptuju. Slavistiko in germanistiko je študiral v Ljubljani (nekaj časa tudi v Beogradu) in leta 1930 diplomiral. Dve dobri desetletji je bil profesor srbohrvaškega jezika na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, nato tam na Višji pedagoški šoli (1952-1961). Po doktoratu leta 1962 v Zagrebu je postal univerzitetni profesor za srbski in hrvaški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Od leta 1973 do 1984 je bil predsednik uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1976 je bil izredni, od leta 1981 pa redni član SAZU.

Delo[uredi | uredi kodo]

Janko Jurančič velja za utemeljitelja srbohrvatistike na Slovenskem. Pisal je učbenike za pouk tega jezika na slovenskih osnovnih šolah, pripravil obsežne in temeljite srbsko-hrvaško-slovenske slovarje v več izdajah, leta 1957 je izdal slovnico južnoslovanskih jezikov, kasneje tudi slovensko slovnico za Hrvate in Srbe.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bernard Rajh; Marjan Toš; Ludvik Karničar (2001). Podobe kraja : zbornik Občine Cerkvenjak. Cerkvenjak : Občina : Slovenskogoriški forum. ISBN 961-90917-0-1. 
  • Slavistična revija, (1987)
  • Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, (1990)