Zahodna armenščina
| Zahodna armenščina | |
|---|---|
| Արեւմտահայերէն (Arevmdahayerēn) | |
| Materni jezik | Turčija (Armensko višavje), Ciper, Libanon, Sirija |
Št. maternih govorcev | 1,6 milijonov (2019)e27 |
indoevropski
| |
| Pisava | armenska abeceda (skoraj vedno v klasični armenski ortografiji) |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | hyw |
| Linguasphere | 57-AAA-ac |
 Zemljevid armenskih narečij v začetku 20. stoletja: -gë narečja, ki ustrezajo zahodno armenskemu jeziku, so označena z rumeno barvo. | |
 Zahodna armenščina je klasificirana kor Ranljiva glede na UNESCOov Atlas of the World's Languages in Danger[1] | |
Zahodna armenščina (zahodnoarmensko Արեւմտահայերէն, latinizirano: Arevmdahayeren [ɑɾɛvmədɑhɑjɛˈɾɛn])[a] je ena od dveh standardiziranih[2] oblik sodobne armenščine, druga pa je vzhodna armenščina. Zahodno armenski jezik temelji predvsem na istanbulskem armenskem narečju, medtem ko vzhodno armenski jezik temelji na erevanskem armenskem narečju.
Pred začetkom 20. stoletja so v Osmanskem cesarstvu govorili tudi različna zahodnoarmenska narečja, predvsem v vzhodnih regijah, kjer so zgodovinsko živeli Armenci. Te regije so bile znane kot Zahodna Armenija. Danes obstaja več različic zahodno armenskega jezika, ki jih govorijo ljudje različnih skupnosti. Na primer:
- hemšetsko narečje govorijo ljudstva Hemšinov[3]
- narečja Armencev iz Kessaba, Latakije in Jisr al-Šughura v Siriji, Andžarja v Libanonu ter Istanbula in Vakıflıja v Turčiji (del narečja "Sueidia").
- Sasunsko in muško narečje v nekaterih vaseh v sodobni Armeniji, kot sta Bazmaberd in Sasnašen.
- Kilikijsko narečje se govori na Cipru, kjer se poučuje v armenskih šolah (Nareg), in je prvi jezik približno 3.000 ljudi armenskega porekla.
Oblike karinskega narečja zahodno armenskega jezika govorijo v severni Armeniji, predvsem v Gjumriju, Artiku, Akhurjanu in okoli 130 vaseh v provinci Širak.[4] Prav tako ga govorijo Armenci v provinci Samtskhe–Javakheti v Gruziji (Akhalkalaki, Akhaltsikhe).[5]
Zahodno armenski jezik je večinoma jezik diaspore in ni uradni jezik nobene države, se sooča z izumrtjem, saj njegovi domači govorci zaradi pritiskov da bi se asimilirali v države gostiteljice, saj njegovi naravni govorci izgubljajo tekoče znanje zahodne armenščine. Po podatkih Ethnologue je 1,58 milijona naravnih govorcev zahodne armenščine, predvsem v Turčiji, Armeniji, Gruziji, Libanonu in Iraku. Jezik je klasificiran kot ogrožen (stopnja 6b), kar pomeni, da je prenos jezika med generacijami moten.[6]
Klasifikacija[uredi | uredi kodo]
Zahodna armenščina je indoevropski jezik in je del armenske vejo jezikovne družine. V to vejo spadata še vzhodna in klasična armenščina. Glottolog navaja, da so glavna narečja zahodno armenskega jezika antiohisko, artialsko, maloazijsko, bolujsko, hemšetsko, kilikijsko, mus-tigranakertsko, stanozsko, vansko in jozgatsko.[7]
Vzhodno armenski in zahodno armenski jezik sta večinoma razumljiva med seboj za tiste uporabnike, ki so izobraženi ali pismeni v drugem jeziku. Nepismeni ali polpismeni uporabniki enega jezika imajo lahko težave z razumevanjem druge različice. Ena od fonoloških razlik razlik med tema dvema jezikoma je, da so zveneči zaporniki v vzhodni armenščini nezveneči v zahodni armenščini.[8]
Govorci[uredi | uredi kodo]
Zahodno armenščino govorijo Armenci v večjem delu Srednjega vzhoda, razen v Iranu in Rostovu na Donu v Rusiji. Je ogroženi jezik, ki ga kot prvi jezik govori le majhen odstotek Armencev v Turčiji. Statistike kažejo, da 18 odstotkov armenske skupnosti v Turčiji govori zahodno armenski jezik, medtem ko je ta odstotek med mlajšimi ljudmi le 8 odstotkov.[9] Pomembne skupine govorcev zahodno armenskega jezika kot drugega jezika, so med diasporo, ki govori zahodno armenščino L2 v Libanonu (Bejrut), Siriji (Alep, Damask), Kaliforniji (Fresno, Los Angeles) in Franciji (Marseille).[10]
Zahodna armenščina je bila nekoč prevladujoča različica armenščine. Vendar je zaradi armenskega genocida veliko govorcev zahodne armenščine umrlo ali bilo izgnanih. Tisti, ki so zbežali v Vzhodno Armenijo, zdaj govorijo bodisi vzhodno armenski jezik ali pa so v diglosični situaciji, kjer uporabljajo zahodno armenska narečja v neformalnih situacijah in vzhodno armenski standard v formalnih okoliščinah. Edino zahodnoarmensko narečje, ki se danse še govori na območju Zahodne Armenije, je hemšetsko narečje - hemšini, ki so se spreobrnili v islam, niso postali žrtve armenskega genocida.[navedi vir]
Na Mednarodni dan maternega jezika, 21. februarja 2009, je UNESCO izdal novo izdajo Atlas of the World's Languages in Danger (Atlas ogroženih jezikov sveta), kjer je zahodni armenski jezik v Turčiji opredeljen kot zagotovo ogrožen jezik.[11][12]
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Izgovarja se Arevmtahayeren [ɑɾɛvmətɑhɑjɛˈɾɛn] v vzhodni armenščini in zapisno արևմտահայերեն v reformirani ortografiji.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »UNESCO Atlas of the World's Languages in danger«. www.unesco.org. Arhivirano iz spletišča dne 2. avgusta 2018. Pridobljeno 3. marca 2021.
- ↑ Chahinian, Talar; Bakalian, Anny (1. januar 2016). »Language in Armenian American communities: Western Armenian and efforts for preservation«. International Journal of the Sociology of Language (v angleščini) (237): 37–57. doi:10.1515/ijsl-2015-0034. ISSN 1613-3668.
- ↑ Victor A. Friedman (2009). »Sociolinguistics in the Caucasus«. V Ball, Martin J. (ur.). The Routledge Handbook of Sociolinguistics Around the World: A Handbook. Routledge. str. 128. ISBN 978-0415422789.
{{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter|chapterurl=(predlagano je|chapter-url=) (pomoč) - ↑ Baghdassarian-Thapaltsian, S. H. (1970). Շիրակի դաշտավայրի բարբառային նկարագիրը. Bulletin of Social Sciences (v armenščini) (6): 51–60. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2019. Pridobljeno 24. marca 2013.
- ↑ Hovannisian, Richard, ur. (2003). Armenian Karin/Erzerum. Costa Mesa, California: Mazda Publ. str. 48. ISBN 9781568591513.
Thus, even today the Erzerum dialect is widely spoken in the northernmost districts of the Armenian republic as well as in the Akhalkalak (Javakheti; Javakhk) and Akhaltskha (Akhaltsikh) districts of southern Georgia
- ↑ »Armenian, Western | Ethnologue Free«. Ethnologue (Free All) (v angleščini). Pridobljeno 25. decembra 2023.
- ↑ »Glottolog 4.3 – Western Armenian«. glottolog.org. Pridobljeno 11. maja 2021.
- ↑ »Armenian alphabet, language and pronunciation«. Omniglot.com. Pridobljeno 30. decembra 2017.
- ↑ LLC, Helix Consulting. »Turkologist Ruben Melkonyan publishes book "Review of Istanbul's Armenian community history"«. Panorama.am. Pridobljeno 30. decembra 2017.
- ↑ Seyfarth, Scott; Dolatian, Hossep; Guekguezian, Peter; Kelly, Niamh; Toparlak, Tabita (9. oktober 2023). »Armenian (Yerevan Eastern Armenian and Beirut Western Armenian)«. Journal of the International Phonetic Association (v angleščini): 1–34. doi:10.1017/S0025100323000130. ISSN 0025-1003.
- ↑ UNESCO Culture Sector, UNESCO Interactive Atlas of the World's Languages in Danger, 2009
- ↑ »UNESCO: 15 Languages Endangered in Turkey, by T. Korkut, 2009«. Bianet.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2009. Pridobljeno 30. decembra 2017.
Bibliografija[uredi | uredi kodo]
- Melkonian, Zareh (1990). [Practical Grammar – For Modern Armenian (Intermediate and Advanced Course)] (v armenščini) (Fourth izd.). Los Angeles.
{{navedi knjigo}}:|trans-title=potrebuje|title=or|script-title=(pomoč) - Sakayan, Dora (2000). Modern Western Armenian For the English-speaking World: A Contrastive Approach. Montreal: Arod Books. ISBN 0-9699879-2-7.
- Samuelian, Thomas J. (1989). A Course in Modern Western Armenian: Dictionary and Linguistic Notes. New York City, New York: Armenian National Education Committee. ISBN 0-9617933-2-5.
- Chahinian, Talar; Anny Balakian (16. december 2015). »Language in Armenian American communities: Western Armenian and efforts for preservation«. International Journal of the Sociology of Language (237). doi:10.1515/ijsl-2015-0034. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2020. Pridobljeno 9. junija 2019.
- Vaux, Bert (1998). The Phonology of Armenian. Oxford: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-823661-0.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Arak29 Vzhodna Armenija Arhivirano 26 December 2019 na Wayback Machine.
- Arak29 Zahodna Armenija
- Arak29 Tečaj sodobne zahodne Armenije Arhivirano 17 September 2019 na Wayback Machine.
- Spletni slovarji Arak29 Arhivirano 10 May 2017 na Wayback Machine.
- Etimologija Arak29 Arhivirano 26 September 2017 na Wayback Machine.
- Videoposnetki ljudi, ki govorijo armensko. Arhivirano 22 February 2012 na Wayback Machine.
Zahodnoarmenski spletni slovarji
- Nayiri.com (Knjižnica armenskih slovarjev):
- Բառգիրք հայերէն լեզուի rev. Antranig Granian (približno 18.000 izrazov; objavljeno leta 1998 v Bejrutu). Odličen slovar za študente.
- ՀԱՅՈՑ ԼԵԶՈՒԻ ՆՈՐ ԲԱՌԱՐԱՆ izšla v dveh zvezkih v Bejrutu leta 1992 (približno 56.000 naslovnih besed). Verjetno najboljši zahodnoarmenski slovar, ki je trenutno na voljo.
- ՀԱՅԵՐԷՆ ԲԱՑԱՏՐԱԿԱՆ ԲԱՌԱՐԱՆ Stepana Malkhasiantsa (približno 130.000 gesel). Eden od dokončnih armenskih slovarjev. (Definicije so v vzhodni armenščini, vendar vključujejo zahodnoarmenske pomene naslovnih besed.)
- ՀԱՅԵՐԷՆ ԱՐՄԱՏԱԿԱՆ ԲԱՌԱՐԱՆ avtor Hrachia Acharian (5062 besednih korenov). Dokončna študija zgodovine in izvora besednih korenin v armenščini. Vključuje tudi razlage vsakega korena besede, kot se uporablja danes. (Razlage so v vzhodni armenščini, vendar korenske besede zajemajo celoten armenski jezik, vključno z zahodno armenščino.)
- Armensko-angleški slovar (približno 70.000 vnosov).
- Angleško-armenski slovar (približno 96.000 vnosov).
- Armensko-francoski slovar (približno 18.000 vnosov).
- Francosko-armenski slovar (približno 20.000 gesel).
