Wikipedija:Glavna stran/Nova5

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Dobrodošli v Wikipediji,

prosti enciklopediji, ki jo lahko ureja vsakdo.
V slovenščini imamo že 177.280 člankov.

O Wikipediji · Iskanje · Urejanje · Pod lipo · Pomoč · Embassy / Ambassade

Brskanje · Kazalo · A-Ž

[[Slika:{{{logo}}}|{{{px}}}px|right]]  Ste vedeli, da ...
Fusuma
[[Slika:{{{noga}}}.gif]]Pix.gif
[[Slika:{{{logo}}}|{{{px}}}px|right]]  Izbrani članek
Grb Madžarske

Madžarska je celinska država v Srednji Evropi, ki obsega 93.030 km² Panonske nižine in meji na Slovaško na severu, Ukrajino na severovzhodu, Romunijo na vzhodu in jugovzhodu, Srbijo na jugu, Hrvaško in Slovenijo na jugozahodu ter Avstrijo na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma etničnih Madžarov, in številčno romsko manjšino. Madžarščina, uradni jezik, je najbolj razširjen uralski jezik na svetu in med redkimi neindoevropskimi jeziki, ki se v Evropi obsežneje govorijo. Budimpešta je glavno in največje mesto države; druga večja urbana območja so Debrecen, Szeged, Miskolc, Pécs in Győr.

Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s Kelti, Rimljani, germanskimi plemeni, Huni, zahodnimi Slovani in Avari. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je madžarski veliki knez Árpád osvojil Panonsko nižino. Madžarska je na prelomu 18. stoletja prišla pod habsburško nadoblast, pozneje pa se je pridružila Avstrijskemu cesarstvu in tvorila Avstro-Ogrsko, ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav.

Madžarska ima danes v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva. Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po indeksu človekovega razvoja (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje. Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehniki. Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi in je leta 2017 privabila 15,8 milijona tujih turistov. Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi, Natom, Svetovno trgovinsko organizacijo, Svetovno banko, IIB, AIIB, Svetom Evrope in Višegrajsko skupino. Preberite več ...

[[Slika:{{{noga}}}.gif]]Pix.gif
[[Slika:{{{logo}}}|{{{px}}}px|right]]  Na današnji dan

8. avgust: dan kraljice in dan zastave (Švedska)

Richard Nixon


6. avgust7. avgust9. avgust10. avgust

[[Slika:{{{noga}}}.gif]]Pix.gif
[[Slika:{{{logo}}}|{{{px}}}px|right]]  Izbrana oseba
Georg Friedrich Händel

Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj, * 23. februar 1685, Halle, Nemčija, † 14. april 1759, London, Anglija.

Na dvoru Weiβenfelsov je vojvoda spoznal Händelovo nadarjenost. Mladi Georg Friedrich je dobil glasbenega učitelja Friedricha Wilhelma Zachowa, ki je bil organist. Skupaj z njim je pri 12 letih, prvič pokazal svoje spretnosti na berlinskem dvoru, kjer je pustil izjemen vtis. Svoje velike uspehe je Händel začel z oratorijema Saul, Izrael v Egiptu in concertom grossom Aleksander's fest. Največkrat izvajano delo Mesija je predstavil 13. aprila 1742 v Dublinu. Leta 1745 je zložil junaški oratorij Juda Makabejec, ki je doživel velik uspeh. Leta 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Händel se je odločil za operacijo, ki žal ni uspela in postal je skoraj slep. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne arije ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja... Na področju olatorijev je bil Händel nepremagljiv. Napisal je več kot 40 oper, 25 oratorijev, 30 instrumentalnih skladb in nekaj od.

[[Slika:{{{noga}}}.gif]]Pix.gif

Pomoč uporabnikom

Pomoč

Pregled
Vse straniNove straniVse kategorijeTemeljna kategorija • Razvrstitve po glavnih temah • A–ŽSeznami • Kronologija • PortaliPortal občestvaŽeleni člankiŽelene slikeStik z nami

Sorodni projekti

Wikipedija
Wikipedija
Prosta enciklopedija
Wikislovar
Wikislovar
Slovar in besednjak
Wikimedijina zbirka
Wikimedijina zbirka
Predstavnostno gradivo
Wikivir
Wikivir
Prosta knjižnica in arhiv
Wikiverza
Wikiverza
Študijsko gradivo in dejavnosti
Wikipodatki
Wikipodatki
Zbirka podatkov
Wikinavedek
Wikinavedek
Zbirka navedkov
Wikinovice
Wikinovice
Proste novice
Wikivrste
Wikivrste
Imenik bioloških vrst
Wikiknjige
Wikiknjige
Pisanje prostih knjig
Wikipotovanje
Wikipotovanje
Vodič za potovanja
Organizacijski projekti
Meta-Wiki
Meta-Wiki
Usklajevanje projektov Wikimedije
Fundacija Wikimedia
Fundacija Wikimedia
Odnosi fundacije z javnostjo
Wikimanija
Wikimanija
Mednarodne konference
Tehnični projekti
MediaWiki
MediaWiki
Programska oprema wikispletišč
Farbikant
Fabrikator
Poročanje o hroščih in
predlaganje novih funkcij
Wikimedijina orodjarna
Wikimedijina orodjarna
Orodja za obdelavo podatkov