Wikipedija:Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Tukaj so zbrane povezave o urejanju vsebin na glavni strani slovenske Wikipedije.

Izbrani članek[uredi kodo]

Glej Predloga:Izbrano in Arhiv


Reakcija zgorevanja

Kemijska reakcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi. Klasične kemijske reakcije obravnavajo procese, v katerih je prišlo do spremembe položaja elektronov med prekinjanjem starih in tvorbo novih vezi med atomi, pri čemer so ostala jedra prisotnih atomov nespremenjena. Takšne reakcije je običajno mogoče opisati s kemijskimi enačbami.

V reakcijo vstopajoče snovi so reaktanti ali reagenti, iz katerih nastane v kemijski reakciji en ali več produktov. Lastnosti produktov se praviloma razlikujejo od lastnosti reaktantov. Reakcija pogosto poteka preko vmesnih, tako imenovanih osnovnih reakcij. Podatki o natančnem poteku reakcije so del reakcijskega mehanizma. V kemijskih enačbah so s simboli prikazane vstopajoče in izstopajoče snovi in njihova razmerja, včasih tudi vmesni produkti in reakcijski pogoji.

Splošen pojem kemijske reakcije se je v sodobni kemiji razširil tudi na reakcije med delci, manjšimi od atomov, in vključuje jedrske reakcije, radioaktivni razpad in reakcije med elementarnimi delci, opisanimi s kvantno teorijo. Poddisciplina kemije, ki obravnava kemijske reakcije nestabilnih in radioaktivnih elementov, v katerih lahko pride tudi do elektronskih in jedrskih sprememb, je jedrska kemija. Preberite več ...

Ste vedeli, da ...[uredi kodo]

Glej Wikipedija:Ste vedeli, da ... in Predloga:Ste vedeli.


Kapela Pazzijev

Izbrane slike[uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane slike in Predloga:Slika.


Vinogradniški dvorec se prebuja
Vinogradniški dvorec v Škalcah, zidanica kneza von Windisch-Grätza — prispevek za Wiki Loves Monuments v Sloveniji 2019


Avtor fotografije: Jopa Pituchopa


Izbrane obletnice[uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane obletnice.


21. november: svetovni dan televizije

Mayflower


19. november20. november22. november23. november


Ukinjeni razdelki[uredi kodo]

Nedavni dogodki[uredi kodo]

Glej Predloga:Nedavni dogodki. - ukinjeni v začetku junija 2007 zaradi prepočasnega posodabljanja in neaktualnosti.



Izbrana oseba[uredi kodo]

Glej Predloga:Oseba in Arhiv - ukinjene v oktobru 2006, združeno s izbranimi članki


Georg Friedrich Händel

Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj, * 23. februar 1685, Halle, Nemčija, † 14. april 1759, London, Anglija.

Na dvoru Weiβenfelsov je vojvoda spoznal Händelovo nadarjenost. Mladi Georg Friedrich je dobil glasbenega učitelja Friedricha Wilhelma Zachowa, ki je bil organist. Skupaj z njim je pri 12 letih, prvič pokazal svoje spretnosti na berlinskem dvoru, kjer je pustil izjemen vtis. Svoje velike uspehe je Händel začel z oratorijema Saul, Izrael v Egiptu in concertom grossom Aleksander's fest. Največkrat izvajano delo Mesija je predstavil 13. aprila 1742 v Dublinu. Leta 1745 je zložil junaški oratorij Juda Makabejec, ki je doživel velik uspeh. Leta 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Händel se je odločil za operacijo, ki žal ni uspela in postal je skoraj slep. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne arije ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja... Na področju olatorijev je bil Händel nepremagljiv. Napisal je več kot 40 oper, 25 oratorijev, 30 instrumentalnih skladb in nekaj od.

Več izbranih oseb ...


Izbrani navedek[uredi kodo]

Združeno s projektom Izbrane osebe


Naslovnica šeste knjige
Strah pred imenom samo poveča strah pred osebo samo.


Albus Dumbledore v knjigi Harry Potter in kamen modrosti.

Ravnatelj čarovniške akademije posvari Harryja Potterja, naj ga ne bo strah izgovarjati imena svojega največjega sovražnika, lorda Mrlakensteina, saj se mora soočiti s svojimi notranjimi strahovi.
Serija knjig o Harryju Potterju je postala svetovni fenomen, že peta knjiga je podrla vse rekorde založnikov, za šesto knjigo, ki izide julija, pa je v prvi nakladi 10,8 milijonov izvodov.

Arhiv izbranih navedkov ...