Tukaj so zbrane povezave o urejanju vsebin na glavni strani slovenske Wikipedije.

Izbrani članek[uredi | uredi kodo]

Oppenheimer je britansko-ameriški biografski film scenarista, režiserja in koproducenta Christopherja Nolana, ki je izšel julija 2023 v distribuciji Universal Pictures. Film predstavi poklicno pot ameriškega fizika J. Roberta Oppenheimerja, »očeta atomske bombe«, s poudarkom na njegovem študiju, vlogi vodje raziskav projekta Manhattan, v sklopu katerega je bilo razvito prvo jedrsko orožje, in koncu kariere po zaslišanju pred Komisijo za jedrsko energijo. V naslovni vlogi je zaigral Cillian Murphy, poleg njega pa so se v pomembnejših vlogah pojavili še Emily Blunt, Matt Damon, Robert Downey Jr. in Florence Pugh.

Film je doživel premiero 11. julija 2023 v pariškem kinu Grand Rex, na reden spored ameriških kinematografov pa je prišel deset dni kasneje. Po naključju je datum sovpadal z izidom Warner Brosove uspešnice Barbie, kar je vodilo do nastanka skovanke »Barbenheimer«, ki je prerasla v kulturni fenomen in spodbudila mnoge, da so si ogledali oba filma na isti dan. Tako kot Barbie je postal megauspešnica in prinesel več kot 960 milijonov USD prihodkov, s čimer je postal tretji komercialno najuspešnejši film leta ter podrl rekorde zaslužka za biografske filme in filme o drugi svetovni vojni. Ustvarjalci so zanj prejeli številne nagrade, med njimi pet zlatih globusov, sedem nagrad Bafte in sedem oskarjev, v vseh primerih vključno z nagrado za najboljši film.

Ste vedeli, da ...[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Ste vedeli, da ... in Predloga:Ste vedeli.

... je zaradi spomina na černobilsko nesrečo projekt beloruske jedrske elektrarne (na sliki) sprožil javne proteste;
... je poljski kolesar Zbigniew Spruch za svoje športne uspehe prejel državno odlikovanje, red Polonia Restituta;
... je mineral macedonit znan samo z nahajališč v Severni Makedoniji in na Švedskem;
... so nekoč zaprli ameriški Kongres, da bi si lahko vsi poslanci ogledali nastop balerine Fanny Elssler;
... je islamski ornament občutno vplival na evropske dekorativne umetniške oblike, zlasti arabesko?

Izbrane slike[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane slike in Predloga:Slika.

Freska Noeta (detajl) v stari lekarni Minoritskega samostana Olimje z latinskim napisom »Bibensque vinum inebriatus est. Gen. 9. v. 21.«, v prevodu »Ko pa je pil vino, se je napil. 1 Mz 9,21.«

Avtor fotografije: Janezdrilc

Izbrane obletnice[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane obletnice.

18. april: dan spomina na obstreljevanje Kane v Libanonu

1506 – Položen je bil temeljni kamen za baziliko svetega Petra v Rimu (na sliki).
1906 – Potres v San Franciscu je terjal vsaj 478 smrtnih žrtev.
1941 – Italija je v Ljubljanski pokrajini uvedla zasedbeno oblast.
1946 – Formalno je bilo razpuščeno Društvo narodov.

16. april – 17. april – 19. april – 20. april

Ukinjeni razdelki[uredi | uredi kodo]

Nedavni dogodki[uredi | uredi kodo]

Glej Predloga:Nedavni dogodki. - ukinjeni v začetku junija 2007 zaradi prepočasnega posodabljanja in neaktualnosti.

Več novic | Dodaj nedavni dogodek ...

Izbrana oseba[uredi | uredi kodo]

Glej Predloga:Oseba in Arhiv - ukinjene v oktobru 2006, združeno s izbranimi članki

Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj, * 23. februar 1685, Halle, Nemčija, † 14. april 1759, London, Anglija.

Na dvoru Weiβenfelsov je vojvoda spoznal Händelovo nadarjenost. Mladi Georg Friedrich je dobil glasbenega učitelja Friedricha Wilhelma Zachowa, ki je bil organist. Skupaj z njim je pri 12 letih, prvič pokazal svoje spretnosti na berlinskem dvoru, kjer je pustil izjemen vtis. Svoje velike uspehe je Händel začel z oratorijema Saul, Izrael v Egiptu in concertom grossom Aleksander's fest. Največkrat izvajano delo Mesija je predstavil 13. aprila 1742 v Dublinu. Leta 1745 je zložil junaški oratorij Juda Makabejec, ki je doživel velik uspeh. Leta 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Händel se je odločil za operacijo, ki žal ni uspela in postal je skoraj slep. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne arije ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja... Na področju olatorijev je bil Händel nepremagljiv. Napisal je več kot 40 oper, 25 oratorijev, 30 instrumentalnih skladb in nekaj od.

Več izbranih oseb ...

Izbrani navedek[uredi | uredi kodo]

Združeno s projektom Izbrane osebe

Strah pred imenom samo poveča strah pred osebo samo.

—Albus Dumbledore v knjigi Harry Potter in kamen modrosti.

Ravnatelj čarovniške akademije posvari Harryja Potterja, naj ga ne bo strah izgovarjati imena svojega največjega sovražnika, lorda Mrlakensteina, saj se mora soočiti s svojimi notranjimi strahovi.
Serija knjig o Harryju Potterju je postala svetovni fenomen, že peta knjiga je podrla vse rekorde založnikov, za šesto knjigo, ki izide julija, pa je v prvi nakladi 10,8 milijonov izvodov.

Arhiv izbranih navedkov ...