Wikipedija:Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Tukaj so zbrane povezave o urejanju vsebin na glavni strani slovenske Wikipedije.

Izbrani članek[uredi kodo]

Glej Predloga:Izbrano in Arhiv


Grb Madžarske

Madžarska je celinska država v Srednji Evropi, ki obsega 93.030 km² Panonske nižine in meji na Slovaško na severu, Ukrajino na severovzhodu, Romunijo na vzhodu in jugovzhodu, Srbijo na jugu, Hrvaško in Slovenijo na jugozahodu ter Avstrijo na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma etničnih Madžarov, in številčno romsko manjšino. Madžarščina, uradni jezik, je najbolj razširjen uralski jezik na svetu in med redkimi neindoevropskimi jeziki, ki se v Evropi obsežneje govorijo. Budimpešta je glavno in največje mesto države; druga večja urbana območja so Debrecen, Szeged, Miskolc, Pécs in Győr.

Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s Kelti, Rimljani, germanskimi plemeni, Huni, zahodnimi Slovani in Avari. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je madžarski veliki knez Árpád osvojil Panonsko nižino. Madžarska je na prelomu 18. stoletja prišla pod habsburško nadoblast, pozneje pa se je pridružila Avstrijskemu cesarstvu in tvorila Avstro-Ogrsko, ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav.

Madžarska ima danes v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva. Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po indeksu človekovega razvoja (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje. Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehniki. Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi in je leta 2017 privabila 15,8 milijona tujih turistov. Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi, Natom, Svetovno trgovinsko organizacijo, Svetovno banko, IIB, AIIB, Svetom Evrope in Višegrajsko skupino. Preberite več ...

Ste vedeli, da ...[uredi kodo]

Glej Wikipedija:Ste vedeli, da ... in Predloga:Ste vedeli.


Virus Mojang

Izbrane slike[uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane slike in Predloga:Slika.


Pogled na Krn
Pogled na Krn s hriba Tonovcov grad nad Kobaridom


Avtor fotografije: Krzysztof Golik


Izbrane obletnice[uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane obletnice.


19. avgust: dan neodvisnosti (Afganistan)

Sojenje zaradi čarovništva v Salemu


17. avgust18. avgust20. avgust21. avgust


Ukinjeni razdelki[uredi kodo]

Nedavni dogodki[uredi kodo]

Glej Predloga:Nedavni dogodki. - ukinjeni v začetku junija 2007 zaradi prepočasnega posodabljanja in neaktualnosti.



Izbrana oseba[uredi kodo]

Glej Predloga:Oseba in Arhiv - ukinjene v oktobru 2006, združeno s izbranimi članki


Georg Friedrich Händel

Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj, * 23. februar 1685, Halle, Nemčija, † 14. april 1759, London, Anglija.

Na dvoru Weiβenfelsov je vojvoda spoznal Händelovo nadarjenost. Mladi Georg Friedrich je dobil glasbenega učitelja Friedricha Wilhelma Zachowa, ki je bil organist. Skupaj z njim je pri 12 letih, prvič pokazal svoje spretnosti na berlinskem dvoru, kjer je pustil izjemen vtis. Svoje velike uspehe je Händel začel z oratorijema Saul, Izrael v Egiptu in concertom grossom Aleksander's fest. Največkrat izvajano delo Mesija je predstavil 13. aprila 1742 v Dublinu. Leta 1745 je zložil junaški oratorij Juda Makabejec, ki je doživel velik uspeh. Leta 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Händel se je odločil za operacijo, ki žal ni uspela in postal je skoraj slep. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne arije ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja... Na področju olatorijev je bil Händel nepremagljiv. Napisal je več kot 40 oper, 25 oratorijev, 30 instrumentalnih skladb in nekaj od.

Več izbranih oseb ...


Izbrani navedek[uredi kodo]

Združeno s projektom Izbrane osebe


Naslovnica šeste knjige
Strah pred imenom samo poveča strah pred osebo samo.


Albus Dumbledore v knjigi Harry Potter in kamen modrosti.

Ravnatelj čarovniške akademije posvari Harryja Potterja, naj ga ne bo strah izgovarjati imena svojega največjega sovražnika, lorda Mrlakensteina, saj se mora soočiti s svojimi notranjimi strahovi.
Serija knjig o Harryju Potterju je postala svetovni fenomen, že peta knjiga je podrla vse rekorde založnikov, za šesto knjigo, ki izide julija, pa je v prvi nakladi 10,8 milijonov izvodov.

Arhiv izbranih navedkov ...