Pojdi na vsebino

Veliko medvedje jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Veliko medvedje jezero
Pokrajina ob obali pri mestu Délı̨nę
Topografski zemljevid jezera
LegaSeverozahodni teritoriji
Koordinate66°N 121°W / 66°N 121°W / 66; -121
Glavni odtokiVelika medvedja reka
Površina porečja114.717 km²
Države porečjaKanada
Maks. dolžina320 km
Maks. širina40–175 km
Površina31.153 km²
Povp. globina71,7 m
Maks. globina446 m
Količina vode2236 km³
Zadrževalni čas vode124 let
Dolžina obale12719 km (in 824 km otoških obal)
Gladina (n.m.)156 m
Otoki26 glavnih otokov, skupno 759,3 km²
NaseljaDeline
Zemljevid
Interaktivni zemljevid: Veliko medvedje jezero
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena.

Veliko medvedje jezero (angleško Great Bear Lake, francosko Grand lac de l'Ours) je ledeniško jezero, ki leži v borealnem gozdu Kanade, na severozahodu Severne Amerike. Z 31.153 km² površine je največje jezero, ki v celoti leži znotraj ozemlja Kanade, četrto največje v Severni Ameriki in osmo največje na svetu.[1] Jezero leži v Severozahodnih ozemljih, na arktičnem krogu med 65. in 67. stopinjo severne zemljepisne širine ter med 118. in 123. stopinjo zahodne zemljepisne dolžine, 156 m nadmorske višine. Izliva se v reko Veliki medved, od tam pa v reko Mackenzie.

Ime izvira iz chipewyanske besede satudene, ki pomeni 'ljudstvo grizlija in vode'.[2] Sahtu, ljudstvo Dene, je poimenovano po jezeru. Gora grizlija ali Sahoyue na obali jezera prav tako izvira iz chipewyanske besede, ki pomeni 'hrib, velik kot medved'.[3][4]

Sahoyue (Gora grizlija), polotok na južni strani jezera, in Edacho (Dišeči travnat hrib), še en polotok na zahodni strani, tvorita nacionalno zgodovinsko območje Kanade Saoyú-ʔehdacho.[5][6]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Batimetrični zemljevid Velikega medvedjega jezera
Porečje Mackenziejeve reke, ki prikazuje lego Velikega medvedjega jezera v zahodni kanadski Arktiki

Jezero ima površino 31.153 km²) in prostornino 2234 km³. Njegova največja globina je 446 m, povprečna globina pa 71,7 m. Obala je dolga 2719 km, porečje pa 114.717 km².[7] Veliko medvedje jezero je od konca novembra do julija prekrito z ledom.

Jezero je znano po svoji precejšnji bistrosti. Raziskovalec John Franklin je leta 1828 zapisal, da bela krpa, potopljena v vodo, ni izginila, dokler ni presegla globine 15 sežnjev (27 m).[8]

Rokavi

[uredi | uredi kodo]

Rokavi Velikega medvedjega jezera so rokav Smith (severozahod), rokav Dease (severovzhod), rokav McTavish (jugovzhod), rokav McVicar (jug) in rokav Keith (jugozahod). Skupnost Délı̨nę živi na rokavu Keith blizu izliva reke Velikega medvedjega jezera, ki se proti zahodu pri Tuliti izliva v Mackenziejevo reko.[9]

Pritoki

[uredi | uredi kodo]

Reke, ki se izlivajo v Veliko medvedje jezero so reka Whitefish, reka Big Spruce, reka Haldane, reka Bloody, reka Sloan, reka Dease in reka Johnny Hoe.

Geologija in geomorfologija

[uredi | uredi kodo]

Veliko medvedje jezero leži med dvema glavnima fiziografskima regijama: delom Kanadskega ščita, ki se imenuje Kazansko višavje, in Notranjimi pšlanotami. Bilo je del ledeniškega jezera McConnell v predledeniških dolinah, ki jih je v pleistocenu preoblikovala erozija ledu. Od takrat se je jezero spremenilo od postglacialnega odboja po taljenju ledu. Predkambrijske kamnine Kanadskega ščita tvorijo vzhodni rob rokava McTavish. Te predkambrijske kamnine so sedimentne in metamorfne usedline, ki jih dopolnjujejo magmatski intruzije, ki tvorijo dajke in pragove.[10]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Pred prihodom Evropejcev so območje naseljevala domorodna ljudstva iz skupine Delinejcev, ki so se tu srečevala in občasno spopadala predvsem na spomladanskem ribolovu v bogatih revirjih na jugu.

Rudnik Eldorado ob jezeru

Leta 1799 so jezero odkrili raziskovalci v službi podjetja Northwest Fur Company in na jugozahodu, kjer je zdaj naselje Délı̨nę, postavili krznarsko postojanko. Jezero so takrat poimenovali po številnih medvedih, ki so jih opažali na tem območju. Na istem kraju je raziskovalec John Franklin, med svojo raziskovalno odpravo v letih 1825–1827, postavil zimski štab. Konec 19. stoletja so geologi odkrili sledove rudnin. Leta 1930 so prišli rudarji in pričeli kopati srebro ter kobalt v treh rudnikih na vzhodnih obalah, kmalu pa se je izkazalo, da je tu bogat vir radija, ki je imel takrat velik pomen v medicini. Ruda je bila hkrati bogata z radioaktivnim uranom, ki pa še ni imel vrednosti, zato so ga kot odpadek odmetavali v jezero.

Izkoriščanje rude je zaradi nerentabilnosti ponehalo ob začetku druge svetovne vojne, kmalu po tistem pa je kanadska vlada skrivoma spet odprla rudnike in pričela vleči odpadke z dna, saj so uran pričeli uporabljati za jedrske raziskave. Nekaj urana z območja Velikega medvedjega jezera so uporabili tudi Američani v projektu Manhattan. Uran so kopali do leta 1960, srebro pa znova med letoma 1964 in 1982. Ko se je razširilo zavedanje o nevarnosti radija in urana, je postala aktivnost ob Velikem medvedjem jezeru povod za politični in okoljski aktivizem pripadnikov staroselskih ljudstev, ki je leta 1993 vodil do priznanja pravic staroselcev in zaščite širšega območja jezera.

Človeška uporaba

[uredi | uredi kodo]

Skupnost Délı̨nę leži ob jezeru, blizu izvira Medvedje reke.[11] Iz Délı̨nęja do zimske ceste na drugi strani Medvedje reke je ledeni prehod.[12]

5. marca 2016 je cisterna padla na pol ledene ceste le nekaj dni po tem, ko je vlada zvišala dovoljeno največjo maso na cesti na 40.000 kg.[13] Tovornjak, ki je bil 3 km od Délı̨nęja in blizu zajetja sladke vode v skupnosti ter pomembnega ribolovnega območja, je vseboval približno 30.000 l kurilnega goriva in je bil eden od 70 tovornjakov, namenjenih oskrbi skupnosti.[14] Gorivo je bilo iz tovornjaka odstranjeno 8. marca do 2. ure zjutraj.[15]

Tri koče okoli jezera so destinacije za ribolov in lov. Leta 1995 so ujeli 32,65 kg težko jezersko postrv, največjo, kar so jih kdaj koli ujeli s trnkom.[16]

Kulturni pomen

[uredi | uredi kodo]

Veliko medvedje jezero je izjemno pomembno za identiteto, zakone in kulturo ljudstva Délı̨nę. Zato je njegovo ohranjanje ključnega pomena za ljudstvo Délı̨nę. ɂehtsǝ́o Erǝ́ya, starešina ljudstva Dene, velja za preroka, saj je izrekel več kot 30 prerokb, ki so bile interpretirane kot uresničene.[17] Njegova napoved za konec časov trdi, da se bo, ko se bo svet izsušil, preostalo malo življenja zbralo in končalo na bregovih Velikega medvedjega jezera, jezera, ki velja za fizično utripajoče srce človeštva.[18] Prebivalci Délı̨nę so te prerokbe natančno upoštevali, kulturni vidiki pa so bili gonilna sila za samoupravo in okoljsko trajnost.[19]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »World's largest lakes«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 7. avgusta 2023.
  2. ↑ »Chipewyan Dictionary« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. novembra 2015. Pridobljeno 26. decembra 2025.
  3. ↑ Johnson, L. The Great Bear Lake: Its Place in History Arhivirano 4 March 2016 na Wayback Machine.. Calgary, Alberta: Arctic Institute of North America (AINA) database at the University of Calgary. pp. 236-237. Retrieved on: 30 January 2012.
  4. ↑ »Natural Resources Canada-Canadian Geographical Names (Grizzly Bear Mountain)«. Pridobljeno 20. decembra 2014.
  5. ↑ »Saoyú-ʔehdacho National Historic Site of Canada«. Pridobljeno 20. decembra 2014.
  6. ↑ »Northwest Territories Protected Areas Strategy (Saoyú-ʔehdacho)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2016. Pridobljeno 20. decembra 2014.
  7. ↑ »Great Bear Lake«. World Lakes Database. International Lake Environment Committee. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2011. Pridobljeno 2. februarja 2013.
  8. ↑ Franklin, John (1828). Narrative of a Second Expedition to the Shores of the Polar Sea. Carey, Lea, and Carey. str. 264.
  9. ↑ »The Atlas of Canada - Toporama«. Natural Resources Canada. Pridobljeno 23. januarja 2015.
  10. ↑ Lionel Johnson. »Great Bear Lake« (PDF). Canada Department of Fisheries and Oceans Freshwater Institute. Pridobljeno 12. februarja 2015.
  11. ↑ »Deline - "Where the Water Flows"«. Spectacular Northwest Territories. Northwest Territories. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2014. Pridobljeno 19. avgusta 2014.
  12. ↑ »Impassable ice roads delay holiday travel«. CBC News: North. CBC. 23. december 2009. Pridobljeno 2. februarja 2013.
  13. ↑ Windeyer, Chris (5. marec 2016). »Fuel tanker plunges through Deline, N.W.T., ice road«. CBC News.
  14. ↑ Quenneville, Guy (7. marec 2016). »N.W.T. hopes to remove fuel from tanker stuck in ice near Deline quickly«. CBC News.
  15. ↑ Quenneville, Guy (8. marec 2016). »Fuel load successfully drained from tanker stuck in ice near Deline, N.W.T.«. CBC News.
  16. ↑ »International Game Fish Association - Trout, lake (Salvelinus namaycush)«. Pridobljeno 25. julija 2023.
  17. ↑ Wohlberg, M. (22. januar 2016). »Prophet Ayah: Nostradamus of the North«. Edge North. Pridobljeno 25. julija 2023.
  18. ↑ Sakardi, L. (26 December 2017). Inside the fight to protect the Arctic’s “Water Heart”. Retrieved from Canadian Geographic
  19. ↑ inchey, G., & Kyle, K. (31 August 2016). Deline set to launch historic self-government, 20 years in the making Retrieved from CBC News

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Veliko_medvedje_jezero&oldid=6737640«