Velika nagrada ZDA 1979

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Združene države Amerike   Velika nagrada ZDA 1979
Podrobnosti o dirki
15. dirka Formule 1 od 15-ih v sezoni 1979.

Datum 7. oktober 1979
Urad. ime XXII Toyota United States Grand Prix
Lokacija Watkins Glen Grand Prix Race Course
Watkins Glen, New York, ZDA
Dirkališče Stalno dirkališče, 5,435 km
Razdalja 59 krogov, 320,67 km
Vreme Dež
Najboljši štartni položaj
Dirkač Avstralija Alan Jones Williams-Ford
Čas 1:35,615
Najhitrejši krog
Dirkač Brazilija Nelson Piquet Brabham-Ford
Čas 1:40,054 (v 51. krogu)
Stopničke
Prvi Kanada Gilles Villeneuve Ferrari
Drugi Francija René Arnoux Renault
Tretji Francija Didier Pironi Tyrrell-Ford

Velika nagrada ZDA 1979 je bila petnajsta in zadnja dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1979. Odvijala se je 7. oktobra 1979.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Jody Scheckter je že pred to dirko osvojil naslov prvaka v sezoni 1979, podobno kot tudi njegovo moštvo, Ferrari, med konstruktorji. To je za zdaj edini naslov za Južno Afriko (in zadnji dirkaški za Ferrariji do sezone 2000, ko je podobno uspelo Michaelu Schumacherju).

Petkov trening[uredi | uredi kodo]

V petek je bil dež ves dan tako močan, da je le nekaj dirkačev zapeljalo na stezo, še manj pa jih je resno poskusilo postaviti dober čas. Od šestih, ki so postavili čas, je bil najhitrejši Gilles Villeneuve z ogromno prednostjo enajstih sekund. Scheckter, drugi najhitrejši, je kljub svoji jezi, Kanadčanu zavidal neverjetno predstavo v teh pogojih.

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Ker je bilo v soboto vreme sončno je bilo jasno, da petkovi časi za kvalifikacije ne pomenijo nič. Alan Jones z Williamsom je bil vseskozi v vodstvu. Končal je s prednostjo 1,3 sekunde pred Nelsonom Piquetom z Brabhamom, za katerega je bil to prvi nastop na Watkins Glenu. Svetovni prvak Scheckter je po težavah z motorjem in prometom na stezi z rezervnim dirkalnikom končal le na šestnajstem mestu, mesto pred ameriškim favoritom, Mariom Andrettijem.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Za nedeljo je bila napovedana petdeset odstotna možnost dežja in dvajset minut pred štartom je res začelo deževati. Dovolj, da je dodobra namočilo stezo in prisililo vse dirkače, razen dveh, da so štartali z dežnimi pnevmatikami. Ta dva sta bila Nelson Piquet, ki je tvegal kljub dobrem štartnem položaju, in Mario Andretti, ki je štartal kot sedemnajsti in ni imel česa izgubiti.

Štart je bil kljub razmeram uspešen, le Piquet je s pnevmatikami za suho stezo zaostal. Scheckter je previdno šel v prvi ovinek po zunanji liniji, toda zrinjen je bil na travo, tako da je moral počakati prav vse, preden je lahko zapeljal nazaj na stezo. Keke Rosberg se je zavrtel, a se mu je uspelo vrniti, toda Bruno Giacomelli, ki je bil za njim, je med umikanjem Fincu zapeljal s steze in moral odstopiti. Po prvem krogu je bil vrstni red Villeneuve, Jones, Carlos Reutemann, Jacques Laffite, Jean-Pierre Jabouille, Clay Regazzoni, René Arnoux, Didier Pironi, John Watson in Jean-Pierre Jarier. Po drugem krogu je imel Villeneuve že pet sekund prednosti.

V tretjem krogi se je Jacky Ickx, v svoji zadnji dirki kariere, z Ligierom prebil s 24. že na 12. mesto. Toda ko se je približal Dereku Dalyju s Tyrrellom, je v ovinku pred vhodom v bokse vanj rahlo trčil in moral odstopiti. Na istem mestu se je krog kasneje zavrtel tudi njegov moštveni kolega, Jacques Laffite, ki je pred tem držal peto mesto. Reutemann je v sedmem krogu trčil v ogrado zaradi okvare na dirkalniku. Drugi Lotus, ki ga je vozil Andretti, je moral pnevmatike za suho stezo zamenjati z dežnimi. Iz boksov se je vrnil na 20. mesto, toda že kmalu je odstopil, ker je njegov menjalnik obtičal v četrti prestavi.

Zmagovalec Gilles Villeneuve

Razlika med Villeneuvom in Jonesom se je spreminajla, Regazzoni pa je že kar močno zaostajal na tretjem mestu. Ko je dež postal močnejši, so Michelinove pnevmatike, ki jih je uporabljal Ferrari, delovale bolje; ko pa je dež nekoliko ponehal, pa je bil v prednosti Williams s pnevmatikami Goodyear. V 20. krogu je Scheckter, ki se je z zadnjega prebil že na tretje mesto, zapeljal v bokse in zamenjal dežne pnevmatike za pnevmatike za suho stezo, kar je storil tudi Regazzoni. Scheckter je kasneje povedal, da je bilo še prekmalu, saj je po štartno-ciljni ravnini močno drsel, toda primerjava časov z Villeneuvom je pomagala Ferrarijevim strategom, da so se odločili, kdaj bodo na menjavo pnevmatik poklicali še Gillesa.

V 21. krogu je Rosberg ujel Pironija in ga napadel po notranji strani, toda pripeljal je prehitro in zdrsnil, pri tem pa je s seboj odnesel tudi Tyrrella. Pironi je lahko nadaljeval, Rosberg pa je zapeljal le v bokse in odstopil s poškodovanim menjalnikom. V 25. krogu je že večina dirkalnikov dirkala z gumami za suho stezo, razen prvih treh dirkačev, Villeneuva, Jonesa in Arnouxa. Ko se je steza sušila je Jones zmanjševal razliko do Villeneuva, zdaj tudi po dve sekundi na krog. Do 31. kroga sta bila že skupaj, kmalu za tem pa je bil Jones že v vodstvu. Po dveh krogih je imel že 3,1 sekunde prednosti. Villeneuve je v 34. krogu zamenjal pnevmatike in se vrnil 39.5 sekunde za Jonesom.

Williamsova ekipa se je v 37. krogu pripravila za Jonesa, ki je tudi zapeljal na postanek. Po nekaj težavah z zadnjo desno pnevmatiko, je že izgledalo, da je težava rešena in glavni mehanik je dal Jonesu signal za speljevanje, med tem pa je mehanik na zadnjem desnem kolesu vpil, da še ni končal. Jones je vseeno speljal in na začetku nasprotne ravnine je kolo odpadlo, Jones pa je ustavil ob progi in besnel.

Villeneuve je zdaj vodil pred Scheckterjem že skoraj za krog. Arnoux je po menjavi pnevmatik padel na peto mesto, toda že po dveh krogih mu je uspelo prehiteti Dalyja in Pironija. V 48. krogu je Scheckter opazil, da njegov dirkalnik zanaša in sklepal je, da ima počeno pnevmatiko. Kljub temu je vztrajal še en krog, toda ni mogel več priti niti do boksov, tako da je ostalo v dirki le še devet dirkačev. Daly, ki je bil na četrtem mestu, se je zavrtel in obtičal v pesku, Piquet pa je po več najhitrejših krogih na dirki, ko je lovil Johna Watsona, le pet krogov pred koncem odstopil s polomljeno pogonsko gredjo.

Villeneuve zdaj le še križaril do cilja, tako da sta Elio de Angelis in Hans Stuck lahko prišla spet v isti krog z vodilnim Kanadčanom, ki je vseeno pripeljal v cilj s prednostjo 48-ih sekund pred Arnouxom. Kasneje je Villeneuve povedal, da se je zadnjih 25 krogov boril z majhnim pritiskom olja. Ameriški Shadow se je veselil četrtega mesta de Angelisa, kar so bile njegove edine točke sezone. Za Villeneuva je bila to tretja zmaga, s čimer se je izenačil s prvakom Scheckterjem v tej sezoni. Ob tem pa si je tudi zagotovil drugo mesto v prvenstvu, ki je bilo tako popolno za Ferrari (konstruktorski naslov in prvi mesti v prvenstvu).

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Konstruktor Krogi Čas/Odstop Št. m. Toč
1 12 Kanada Gilles Villeneuve Ferrari 59 1:52:17,734 3 9
2 16 Francija René Arnoux Renault 59 + 48,787 s 7 6
3 3 Francija Didier Pironi Tyrrell-Ford 59 + 53,199 s 10 4
4 18 Italija Elio de Angelis Shadow-Ford 59 + 1:30,512 20 3
5 9 Nemčija Hans Joachim Stuck ATS-Ford 59 + 1:41,259 14 2
6 7 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske John Watson McLaren-Ford 58 +1 krog 13 1
7 14 Brazilija Emerson Fittipaldi Fittipaldi-Ford 54 +5 krogov 23
Ods 6 Brazilija Nelson Piquet Brabham-Ford 53 Prenos 2
Ods 33 Irska Derek Daly Tyrrell-Ford 52 Zavrten 15
Ods 11 Republika Južna Afrika Jody Scheckter Ferrari 48 Pnevmatika 16
Ods 29 Italija Riccardo Patrese Arrows-Ford 44 Vzmetenje 19
Ods 27 Avstralija Alan Jones Williams-Ford 36 Pnevmatika 1
Ods 22 Švica Marc Surer Ensign-Ford 32 Motor 21
Ods 28 Švica Clay Regazzoni Williams-Ford 29 Trčenje 5
Ods 5 Argentina Ricardo Zunino Brabham-Ford 25 Zavrten 9
Ods 15 Francija Jean-Pierre Jabouille Renault 24 Motor 8
Ods 20 Finska Keke Rosberg Wolf-Ford 20 Trčenje 12
Ods 8 Francija Patrick Tambay McLaren-Ford 20 Motor 22
Ods 4 Francija Jean-Pierre Jarier Tyrrell-Ford 18 Trčenje 11
Ods 1 Združene države Amerike Mario Andretti Lotus-Ford 16 Menjalnik 17
Ods 2 Argentina Carlos Reutemann Lotus-Ford 6 Zavrten 6
Ods 26 Francija Jacques Laffite Ligier-Ford 3 Zavrten 4
Ods 25 Belgija Jacky Ickx Ligier-Ford 2 Zavrten 24
Ods 35 Italija Bruno Giacomelli Alfa Romeo 0 Zavrten 18
DNQ 36 Italija Vittorio Brambilla Alfa Romeo
DNQ 30 Nemčija Jochen Mass Arrows-Ford
DNQ 17 Nizozemska Jan Lammers Shadow-Ford
DNQ 31 Mehika Hector Rebaque Rebaque-Ford
DNQ 19 Brazilija Alex Ribeiro Fittipaldi-Ford
DNQ 24 Italija Arturo Merzario Merzario-Ford

Opombe[uredi | uredi kodo]

Argentina Argentina  • Brazilija Brazilija  • Republika Južna Afrika JAR  • Združene države Amerike Z. ZDA  • Španija Španija  • Belgija Belgija  • Monako Monako  • Francija Francija
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske V. Britanija  • Zahodna Nemčija Nemčija  • Avstrija Avstrija  • Nizozemska Nizozemska  • Italija Italija  • Kanada Kanada  • Združene države Amerike ZDA


Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Race of Champions  • Italija Velika nagrada Dina Ferrarija


Predhodna dirka:
Velika nagrada Kanade 1979
Prvenstvo Formule 1
sezona 1979
Naslednja dirka:
Velika nagrada Argentine 1980

Predhodna dirka:
Velika nagrada ZDA 1978
Velika nagrada ZDA Naslednja dirka:
Velika nagrada ZDA 1980

1908  • 1910  • 1911  • 1912  • 1914  • 1915  • 1916  • 1958  • 1959  • 1960  • 1961  • 1962  • 1963  • 1964  • 1965
1966  • 1967  • 1968  • 1969  • 1970  • 1971  • 1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980
1984  • 1989  • 1990  • 1991  • 2000  • 2001  • 2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2007  • 2012  • 2013  • 2014
2015  • 2016  • 2017  • 2018  • 2019  • 2021  • 2022