Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Knjižnica (odlagališče za čas dela) (večkrat?) uporabnih virov
Viri so eden od bistvenih temeljev za preverljivost vsebine wikipedije. Često pri obravnavi vira za nek članek ugotovimo, da je ta - ali pri tem opažen drugi - vir uporaben še za kaj, česar v tistem trenutku hkrati ne moremo obravnati, in pri tem potrebujemo mesto, kjer si zapomnimo povezavo in zaznani pomen/namen (<=>besedna družina -men- ? Etimologija?) tega vira.

Vzorec navajanja[uredi | uredi kodo]

  • <ref name="Savnik">Savnik, Roman, ed. 1976. ''Krajevni leksikon Slovenije'', vol. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije. pp. 108–109.</ref>
  • <ref name="Savnik"/>
  • Ime i prezime autora, Naslov djela (u italiku, bez navodnika) (ako knjiga ima više izdanja, onda se iza naslova može staviti koje je izdanje po redu), izdavač, mjesto izdanja, godina izdanja, broj stranice/stranica.
vir KWiki z bs; logično, jedrnato in pregledno - bomo videli, če je tudi prav

Viri, navajanje, povzemanje[uredi | uredi kodo]

Povezava: Pogovor: Darja Mihelič - viri in njih uporaba za tisti prispevek - tu misli, ki so potrebne tudi tam, a ne le tam

Večji del življenja sem živel od (praktičnega - podatek je moral biti najboljši kar mogoče, a je moral biti, tudi če nisem mogel dokazati resničnosti tu bi moral dodati opombo - mogoče bom to o priliki zamenjal s povezavo) natančnega razumevanja reči in natančnega izražanja (zlasti v programskih jezikih sem bil za to šolan in urjen do avtomatizma) in imam zdaj problem z razumevanjem izraza izvirno raziskovanje v smislu WP: iskanje (in vrednotenje - ker so tudi ti lahko ne-nevtralni) objavljenih virov v mojih očeh ni popolnoma nič drugačno (ne po načinu ne po metodah) kot iskanje in uporaba primarnih virov.

Tudi povzemanje vira s svojimi besedami, ki ga zahteva WP policy, je problematično: Če je trditev optimalno zapisana v izvirniku, je vsako spreminjanje v bistvu komunikacijski šum: naredi jo bodisi netočno, bodisi razvlečeno, manj razumljivo... Če pa jo zapišeš s svojimi besedami tako, da si prepričan v njeno pravilnost, ker si preveril še druge vire itn., pa je OR (izvirno raziskovanje) in ne več le povzemanje vira.

Mimogrede, vsaj trije prispevki (treh avtorjev) v Grafenauerjevem zborniku[1] govore o tem, kako je Bogo Graenauer vplival na več generacij zgodovinarjev v tem, kako iskati, razumeti, vrednostiti, umestiti v kontekst in predstaviti (predvsem zgodovinske) vire.

Nanje je v tem smislu vplival tako s predavanji, učbenikom Struktura in tehnika zgodovinske vede: uvod v študij zgodovine, Ljubljana Univerzitetna založba, 1960, 460 str. (ciklostil; večkrat ponatisnjeno pri različnih izdajateljih; njen začetek je bil l. 1949 po nalogu univerzitetne tiskskovne komisije na ciklostilu razmnožen Uvod v študij zgodovine na 108 straneh([1], bibliografija B. G., str.49 in str. 54) kot na druge načine, zlasti pa s svojim vzorom (o tem zlasti prispevki Peter Štih: In memoriam, str.35, Janko Prunk: Bogo Grafenauer - profesor zgodovine, str. 115, Mirjana Gross: Kako pisati o povijesti historiografije, str. 161, Oto Luthar: Moč in odgovornost, str. 169, ter Darja Mihelič: Etnična struktura prebivalsta ob Piranskem zalivu, str.359, v Grafenauerjev zbornik[1]).

Ugotovil sem, da se tudi jaz (sicer ne vedno formalno) v osnovi držim tega, kar je učil (saj je bil moj krstni boter in sem ga torej poznal od otroštva, tako da je neposredno vplival tudi name). Po tem, kako so name vplivali on, njegov oče in moj dedek [Ivan Grafenauer]] (v katerega stanovanju in kasneje v hiši, v kateri je kasneje stanoval stric Bogo in zdaj stanuje Darja Mihelič, sem z mamo in sestro stanoval prvih nekaj desetletij stanoval tudi jaz) in njegovi sodelavci z SAZU, h katerim sva z dedkom pogosto šla skupaj na sprehod, bi se bilo temu tudi težko izogniti. Po drugi plati ne pomnim nikogar izmed teh ali ostalih podobnih, ki ne bi ponudil podatkov, iz katerih bi jaz - najmanj od četrtega leta dalje pomnim tako - prišel do sklepa, ne pa da mi kdorkoli pove, do kakšnega sklepa moram priti. In bil sem občudovan (pozitivni "feedback") vsakič, kadar sem prišel do pravilnega sklepa, ki njim še ni prišel na misel, in ne pomnim, da mi je kdajkoli izmed teh dal kakorkoli čutiti, da bi bil premajhen karkoli razumeti - tudi kot majhnega pikca so mi dali občutek enakopravnega v razpravi.

Tako mi niti slučajno ne pade na pamet podcenjevati sposobnosti katerega koli otroka (tudi ne tistega, ki je že starejši, čeprav je videti, da v mnogih takkih bistri in radovedni otrok trdno spi, ali je žal v katerem od takih od njega ostala le senca, ki je ne uspem več prebuditi).

Bomo videli, ali bo mogoče o tem in podobnem najti še kaj virov, da bo dopustno zapisat kaj o tem v WP.

Krajevni podatki[uredi | uredi kodo]

Problem je v času. Primer Anton Sovre: bil je rojen v Šavni peči (po), zdaj kaže da je to Šavna Peč (Krajevni leksikon Slovenije 1995). Ker nimam (brezplačnega/plačanega? dostopa do publikacije, ne morem pogledati, zakaj je zdaj Peč sama zapisana z veliko začetnico kot lastno ime, čeprav je na tistem kraju po tem, kar lahko vidim sam, obče in ne lastno ime in bi tako morala biti pisana z malo začetnico. Z malo začetnico povzema tudi Kajetan Gantar po spominih Antona Mihaliča, ki je tam živel (lokalna uporaba) [2]

  • Krajevni leksikon Slovenije na dlib - je članek o knjigi, ne ta knjiga. Domnevam, da se uporablja imenik Statističnega urada (ki verjetno izvira iz časa, ko je Statistični urad vodil register teritorialnih enot, ki ga je potreboval za svoje delo (in ga na tak način - 1970 ali še prej, do nekje 2000 - v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije (ki je skrbel za to, da je držalo, kje je lokacija reči, ki nas zanima).
Problem: pdf datoteka je verjatno skan (ne OCR) in okrog 0,5 GB; na tem računalniku bi ogrozil delovanje z snetjem desetih takih del...
  • Pravopis 1962 [3]

Zgodovinski časopis ta številka - pomembno tudi za članke o šolnikih[uredi | uredi kodo]

Med uporabnimi viri za stran Anton Sovre tudi nekrolog Jožeta Kastelica Sovrétu Ta - v Zgodovinskem časopisu, 1964 - osvetljuje pomen Antona Sovréta kot - zlasti antičnega - zgodovinarja. [4] oziroma [5]. Po drugi plati je v njem še več drugih zanimivih (in kot virov za WP uporabnih) člankov, med drugim W. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem II, kjer je so potrditve za (večini sedaj, z drugačnimi izkušnjami iz šole) precej težko predstavljive okoliščine in dogajanja, ki pa so vredne vključitve v članke v WP, recio v biografije učiteljev, šolnikov in profesorjev, pri katerih brez temu podobnega vira te plati njihovega dela ne bi smeli osvetliti; če pa je članek ne bi zajemal, bi uporabnika WP navajali k zgrešeni predstavi o predmetu ali položaju, ki je predmet članka.

Ta povezava je tudi namig, kje lahko še iščem(o) podobne vire (tudi za druga področja, recimo simpozij o Ilirih odlično ilusrira, kako znanost - v tem primeru in tistem času - ve, koliko o čem še ne ve).

Povezave na vire v delu[uredi | uredi kodo]

  • Arhivi o Piju XII. [6]
  • Butalci in Zaplankarji[7]
  • Seznam reči v zvezi z Antonom Sovretom v digitalni knjižnici Slovenije, [8]
Neposredno: Kajetan Gantar, Rod in domačija Antona Sovreta

Zora Konjajev in družina Stritar[uredi | uredi kodo]

[16] [17] [18] [19] Gonars, naj bi bile tam tudi nekatere od teh, česar v drugih virih še nisem našel in ni nujno da drži [20]

Stritar - osebe s priimkom

Jezikoslovci in jeziki[uredi | uredi kodo]

Klasični filologi, grščina[uredi | uredi kodo]

  • Erika Mihevc Gabrovec, po Gantarju Sovretova učenka [21]
  • Sovrè, SAZU [22]

Slavisti[uredi | uredi kodo]

  • Karel Štrekelj, fonolog, slavistični komparativist, zgodovinar slovstva, zbiratelj in urednik (in tvorec izraza v Slo) folklore [23]
  • Ivan Grafenauer - kot zgoraj[24]

Kitajščina[uredi | uredi kodo]

  • Razprostranjenost, različice, medsebojna razumljivost, tonalnost[25]

Bohinj in imena[uredi | uredi kodo]

Ledinska, hišna, priimki ; tudi običaji [26]

Pomorski pravni red[uredi | uredi kodo]

  • Pomorski zakonik [27]
  • Pravilnik o preprečevanju trčenj na morju [28]

Nace Nadrah, iščem podatke[uredi | uredi kodo]

Tale del bo verjetno treba prestaviti.

L. 1979 sem bil na skupno 4 mesečnem usposabljanju v programiranju - pri tem sem bil na začetku za to področje "tabula rasa" (nepopisan list) v podobni meri kot zdaj otrok takoj po rojstvu. Tistemu šolanju se je tedaj reklo programerski tečaj - in je šlo predvsem za šolanje in urjenje v programiranju (konceptih, načinu razmišljanja...), ne le da nas nekdo nauči jezik. Praviloma ga je uspešno končala polovica udeležencev (

Ko smo znali programirati, nas je nekaj let kasneje Egon Zakrajšek naučil Pascal v nekaj dneh (odličen in motiviran učitelj, odličen poznavalec snovi in motivirani učenci, ki so res že znali programirati). To doživetje z Zakrajškom mi je tudi dalo vpogled v to, kako bi bilo mogoče (in včasih treba) seznaniti motivirane in izurjene učence z novim jezikom (naravnim, tehničnim...), pa tudi kakim drugim področjem.
Podoben način dela je bil ok. 2001 s Slavkom Kukriko, kjer smo v enem tednu (5 delovnih dni) obravnali gradivo 7 enotedenskih tečajev o 7 plateh nove različice operacijskega sistema Windows (jaz mislim da sem v tistem tednu skočil s samouka za NT 4.0 in šolanega za Netware na MSCP (Microsoft Certified Professional) za Windows XP in Windows Server ter Active directory tiste generacije). Dober stranski učinek za firmo (za katero sem delal) je bil, da sem bil odsoten s svojega dela le en teden in da je skupni tečaj stal le nekoliko več od enega enotedenskega, ne pa 7x cena enotedenskega, pogoj za uspeh pa - poleg extremno sposobnega predavatelja - enako motivirani in podobo sposobni slušatelji.

Maja Žumer[uredi | uredi kodo]

V prvem mesecu nas je Maja Žumer s pomočjo programskega jezika Simplex uvedla - z veliko zornih kotov naenkrat - v zamisli o sporazumevanju in dajanju navodil nekomu ali nečemu, ki naj počne nekaj, o čemer (razen naših navodil) nič ne ve in nič ne razume, in mora dajalec navodil predvideti navodila za vse okoliščine, ki bi pri tem lahko nastopile. <cr> Ta uk (in tisti iz naslednjega razdelka) je bil izjemno naporen - a uporaben za več ko eno področje. Taka navodila je namreč tedaj dajala nam - v bistvu nas je programirala in hkrati testirala program v nas. Vsaj jaz namreč v tedaj začetku nisem vedel skoraj nič, in še to, kar sem mislil da vem, v veliki meri ni držalo, zelo podobno kot računalniški HW največkrat še nič ne ve o problemu, ki ga rešuje program; skoraj za vse ostale udeležence tedaj je bilo podobno. Tako sem tudi na svoji nevednosti - in njenem ravnanju z nami - videl in doživel tudi kako je biti (dobro in ne-zlonamerno) programiran, ne le vzgajan in poučevan, kako to početi.
Uvedeni smo bili v matematično logiko (z Georeom Booleom) in njenim pomenom in razvojem, matematičnimi koncepti omejenosti (kaj zmore razumeti prejemnik informacije in kaj zmore prenesti uporabljeni jezik - ti koncepti so bili tudi splošno uporabni) in tako dalje. Punca je morala biti (precej nova ali pa vsaj zelo mladostna) inženirka matematike (ali nekaj podobnega, kako se je temu reklo) in bodisi na IJS, MaFi fakulteti, tečaj je pa potekal na tedanjem RRC, ne spomnim pa se več v katerih prostorih so bila predavanja.
Naj spomnim še na nekaj reči v zvezi s temi predavanji

  • vsak dan so trajala le tri ure (8-11 ali nekaj takega dopoldne)
  • po koncu sem najprej kako uro ali dve spal (v spalni vreči v brezpotju na Rožniku),
  • vsak dan smo dobili nalogo, ki jo je bilo treba na začetku naslednjega predavanja naslednji dan oddati (tudi feedback za predavatelja, kako je bilo sprejeto dotedanje)
  • to nalogo sem naredil, ko sem se na Rožniku zbudil
  • ko sem naredil nalogo, sem bil goden za novo rundo spanja na istem mestu in na isti način
  • ko sem se zbudil, sem šel domov jest (če sem jedel med predavaji in prvim spanjem na Rožniku, se sploh ne spomnim in morda sploh nisem), doma še enkrat pregledal nalogo in zapiske prejšnjega dne, potem pa padel v posteljo in mrknil do jutra, ko se je začelo znova
  • to na Rožniku - izven vsega običajnega okolja - je poskrbelo, da me nič ni zmotilo v predelovanju snovi in doživetij s predavanja
  • vsak teden je bil test in na koncu tečaja še en čez vse, vzet enako resno kot pri najtežjih izpitih na univerzi
Test v smisli "preizkus", ne test v smislu obkroževanja ponujenih odgovorov. Test je praviloma vseboval reševanje problemov (koda, ki je uporabljala v tistem tednu naučeno snov).
  • ta test - in pravilno na računalniku delujoč progra, ki je rešil postavljeno nalogo za praktikum - sta bila pogoj za uspešno opravljen tečaj (in enako na COBOL-u).

Nace Nadrah in Cobol[uredi | uredi kodo]

Tu se imam še spomniti modularnosti, opisovanja podatkov, standardizacije jezikov in razlik med izdelovalci prevajalnikov, standardi in podobno, principov zanesljivosti, metod testiranja... kar je poleg jezika tedaj naučil Nadrah.
Tečaj programiranja v COBOL-u je najbrž trajal dva meseca in se končal z enotedenskim praktikumom, v katerem je bilo treba spraviti (razmeroma zapleten) problem do tega, da ga rešiš s programom. Bilo nas je toliko, da smo bili za to razdeljeni v več skupin in je podporo pri tem poleg Nadraha nudila še Hočevarjeva (ne spomnim se imena, ampak moja sodelavka iz iste službe jo je zelo cenila), verjetno pa tudi Žumrova.


  • Google nace nadrah cobol

Knjigo Cobol je izdalo DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov) in bilo je vsaj 5 izdaj, in tu zadene pravo osebo. Najti še kaj o njem pa je težje... Videl sem pa, da to knjigo vsaj enkrat citirajo.

Imunski sistem[uredi | uredi kodo]

V času Covid-19 in ukrepov okrog tega (nekje od marca 2021 dalje) sem dobil vtis, da velika večina o tem nima pojma in potem ravna na čisto nelogične in nesmiselne načine (s tistimi vred, ki so sprejemali ukrepe, in še v večji meri tistimi, ki so nadzirali izvajanje.

Ukrepi bi morali temeljiti na vedenju o lastnostih organizma, ki je ali bi lahko obolel, njegovega imunskega sistema in šele potem lastnostih povzročitelja bolezni (ko je bil tokrat eden iz vrste corona virusov). Od tedaj dalje pa na sistematično zbranih podatkih o razvoju bolezni (pri obolelih), ukrepih in njihovih učinkih, cepljenju in njegovim posledicam in tako dalje. Zlasti sistematično zbiranje podatkov (brez katerega je razumevanje učinkov kakršnih koli ukrepov nemogoče) sem pogrešal - in če tega niso niti poskusili zagotoviti, je to eden najtežjih grehov vlade iz 2020, drugi pa. če - kot sem dobil vtis - tudi ni skušala uporabiti teh podatkov za odločanje, če jih je imela.

Razpoloženje in odpornost[uredi | uredi kodo]

Vsaj od okrog leta 2000 je na primer znano, da (tudi) razpoloženje lahko vpliva na to, da je nek gen vklopljen ali izklopljen, čeprav tedaj ni bil znan mehanizem, kako se to zgodi, je pa bilo jasno, da je bila zaničljiva trditev, da je nekaj Blažev žegen sinonim za "placebo, neučinkovito zdravilo"[29] v resnici mit, ki ima z znanostjo toliko zveze, kot reklame, da je vsak "izdelek znanstveno dokazano najboljši". To je potrditev ene (od več možnih) razlag za delovanje placeba, ki je tudi znanstveno sprejeto dejstvo v taki meri, da ga pri standardnem merjenju učinkovitosti novega zdravila ali zdravstvenega postopka poskušajo izločiti s tem, da testirani ne vedo, ali so prejeli preizkušano zdravilo ali postopek, ali pa nadomestek brez (znanega) zdravilnega učinka. Močno poenostavljeno: če je gen v celici vklopljen, celični mehanizem tvori v njem kodirano snov, če ni vklopljen, je pa ne. Če je ta snov povezana (tudi) z imunskim odzivom, je njena prisotnost (ali koncentracija) lahko povezana z uspešnostjo ali neuspešnostjo imunskega odziva (in s tem zdravstvenega stanja).

Viri o imunskem sistemu in nekaterih njehovih komponentah[uredi | uredi kodo]

  • Imunski sistem[30]
  • Vročica - sovražnik in zaveznik[31][32]

Kot mi je pokazal Yerpo, je za navajanje v prispevkih potrebno te povezave v PubMed nadomestiti s povezavami na mesta (npr. znanstvene revije), kjer je stvar bila v resnici objavljena.

Aspirin + C, Lekadol + C, Daleron + C, Paracetamol + C, ibuprofen + C ...[uredi | uredi kodo]

Vse tri učinkovine so splošno reklamirane in na razpolago brez recepta, vse tri so - kolikor vem se vsaj reklamirajo tako - tudi antipiretiki (preprečujejo povišanje temperature), ki pa je za imunski odziv proti virusom bistvenega pomena. Za več korona virusov (gripe ipd.) je bila raziskana različnost deleža preživetja ob okužbi z istim virusom če je bil uporabljen antipiretik in če ne, in za eno od različic povzročitelja Covid-19 izrecno so Avstralci preizkusili, koliko časa virus ostane sposoben okužbe v temnem prostoru pri različnih temperaturah. Te vire moram spet poiskati, je pa bila razlika med smrtnostjo z antipiretikom ok. 90+% in brez 10-20%, ter preživetje med 10 in 30°C med 20 in 30 dni, pri 40°C pa reda velikosti 6 ur. Odgovore zdravnikov na vprašanje, kaj menijo o tem, moram še malo urediti.

Drugi učinek - preprečitev bolečine - je tudi pogojno problematičen. Bolečina pri tej bolezni je svarilo, da je treba mirovati, sicer si škoduješ. Če z uporabo zdravil to svarilo izključiš in si v splošnem navajen zanemarjati bolezen (mene to že ne bo ustavilo), si lahko narediš veliko škode (in hipotezo, da je večina dolgotrajnih posledic covida lahko v precejšnji meri povezana s tem, bi bilo nujno treba preveriti).[33]

Cepljenje - vpogled v zgodovino in sedanjost[uredi | uredi kodo]

Mnenje o tradicionalnem cepljenju bom podprl z navedki iz knjige Alojza Ihana, ki bo vir tudi za nekaj reči o imunskem sistemu na splošno - in Ihan je zapisal, da so precej prepričani, da je hipersterilnost sodobne civilizacije del problema. Opisal pa bom tudi nekatere zgodbe (z viri, seveda) o tem, kako in s kakšnimi posledicami je pri tem zdravstvena industrija že pogrešila.

Zarote ali ne zarote[uredi | uredi kodo]

Zeloooo dolgo brado ima trik, da skuša tisti, ki ima kaj za bregom, nasprotnike osmešiti tako, da bi se s z njegovo skrivnostjo nihče več ne upal ukvarjati, ker bi že omemba tega pomenila izgubo ugleda in kredibilnosti. Temu triku je treba poiskati odgovor tako, da se zbere nedvoumne (dokazane, splošno sprejete) opise takih dejanj, ki so bila potrjena, in v Wikipeciji odpreti npr. kategtoriji Zgodbe o zarotah, ki so bile potegavščine in Zgodbe o zarotah, ki so se v resnici zgodile. Če jih naštejem nekaj - podrobnosti in vire bom dodal kasneje:

  • Hitler je dal požgati stavbo Reichtaga, da je lahko ukinil vse konkurentske stranke
  • Hitler je dal inscenirati napad Poljakov na Nemški meji za povod za napad na Poljsko
  • Tobačni lobi
  • Enron

Kljub temu pa velja vedno imeti v mislih, da je lahko za neko težko SNAFU lahko kriva lenoba, neukost udeleženih, pa skopuštvo ali obubožanje lastnika... in ne nujno zavesten namen (kar je zarota). Tudi seznam takih lahko naredim.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)
  2. Kajetan Gantar, rod Antona Sovreta http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJZOLYBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dkajetan+gantar+anton+sovre%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25
  3. Pravopis 1962 http://pravopisi.trojina.si/download/Slovenski-pravopis-1962.pdf
  4. Vir https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8696672
  5. http://sistory.si/11686/12504
  6. Arhivi o Piju XII. končno odprti https://www.delo.si/novice/svet/arhivi-o-piju-xii-koncno-odprti/
  7. Ivo Antich, Butalci in Zaplankarji http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp135/ivoan135/butal135.htm
  8. Anton Sovre na dlib.si http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3Danton+sovre%27&pageSize=25
  9. slavist https://www.kontekst.io/kontekst/slavist
  10. romanist https://fran.si/iskanje?View=1&Query=romanist
  11. romanistika https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=romanistika
  12. lingvist https://fran.si/iskanje?View=1&Query=lingvist
  13. Čop, Bojan, Slovenska biografija https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/
  14. Čop, Dušan Slovenska biografija https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022760/
  15. Karel Oštir, biografija ob 75 letnici, http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R4KSSS7P
  16. Prof. dr. Zora Konjajev, Spomini, RTV 4 https://4d.rtvslo.si/arhiv/spomini/174405343
  17. Stritar, Albin, Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi620908/
  18. Stritar, Bogdana, Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi621140/
  19. Stritar, Albin st., Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi621028/
  20. Več avtorjev, Gonars, https://www.uni-regensburg.de/Fakultaeten/phil_Fak_III/Geschichte/istrien/route-gonars.html
  21. Preminila Erika Mihevc Gabrovec https://cuisinedocbox.com/88183557-Coffee_and_Tea/Drustvo-za-anticne-in-humanisticne-studije-slovenije-societas-sloveniae-studiis-antiquitatis-et-humanitatis-investigandis.html
  22. https://www.sazu.si/clani/anton-sovre
  23. Andrejka Žejn, Temelji slovenske dialektologije ... https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/download/179/275/4598-1?inline=1
  24. Dlib.si https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3divan+grafenauer%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=5
  25. https://www.thoughtco.com/what-is-the-difference-between-mandarin-and-cantonese-1535880
  26. Zgodba: Jakob Medja, objavil Janez Pikon https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Informacije/ali-je-nemski-rovt-res-nemski-rovt
  27. Pomorski zakonik Pomorski zakonik https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-5102?sop=2006-01-5102
  28. Pravilnik o preprečevanju trčenj na morju https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-3653/#33.%C2%A0%C4%8Dlen
  29. "blažev žegen". Razvezani jezik, prosti slovar žive slovenščine. Pridobljeno dne 18.7.2022.
  30. "Overview of the Immune Response".
  31. "Fever, fever patterns and diseases called 'fever' – A review".
  32. "Fever and the thermal regulation of immunity: the immune system feels the heat".
  33. "Ibuprofen vs. paracetamol: v čem se razlikujeta?".