Uporabnik:Marjan Tomki SI/Vprašanja in odgovori

Tu bodo na enem mestu odgovori na vprašanja, ki so se mi v zvezi z urejanjem prispevkov na wikipediji postavljala ali sem jih komu postavil. Namen je, da ne mučim (sebe ali drugih) vedno znova z iskanjem odgovorov, ki sem jih že našel.
V času iskanja pravilnega odgovora utegne biti razdelek razvlečen in nepregleden (čeprav upam da bo večina iskanja v peskovniku); ko bo odgovor jasen pa bo po možnosti jedrnat (odvečno odstranjeno).

Narediti - To do

• Za tole mi bi kasneje najbrž kdaj prav prišla predloga Opravljeno.

Potem, ko sem pogledal zgodovino sprememb na zgornji povezavi, vidim da je prav tudi Hvala, Pinky sl (za tole in še veliko drugega doslej skoraj kamorkoli pogledam in je kaj dobro narejeno, vidim tudi njene prste pri tem; eden od "dobrih duhov sl vikipedije", ni edini, samo za nekaj ostalih še ne vem čisto dobro kdo so)(mogoče bi iz tele ideje lahko kdaj nastalo priznanje "dobri duh wikipedije" ;-)

• D Opravljeno(videl pri GeographieMan). Ne vidim neželenih stranskih učinkov.
• Prav pride tudi tole: {{ping|Marjan Tomki SI}}
• Barbara Liskov, pomembna za razvoj predmetno usmerjenih rešitev (jezikov, metod, vmesnikov itn.) (OOP) - narediti prevod (tudi za test orodja)
• France Bezlaj omenja, da je bil upravnik Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, za kar pa še ni gesla in bi ga bilo dobro napisati.
• Omenja tudi, da je bil onomastik, pa še ni sl pojasila, kaj je to. Morda prevesti Onomastics.

Tehnike kuhanja

Načini priprave hrane (lahko tudi take, ki niso termična obdelava, oziroma kuhanje v ožjem smislu). Način, namen, odkritje in razvoj (zgodovina...)

• Pogledati kategorijo en:Category:Cooking techniques
• Pogledati, če podobna je - oziroma v kakšni meri je že popolnjena - v sl wikipediji
• pogledati tudi, če obstajajo v sl wikipediji članki o za naše področje značilnih načinih priprave hrane, in če obstajajo - in če predloga že je, proskrbeti da bodo ustrezni članki v njej
• podtakniti dobrim (tudi amaterskim) kuharjem, naj si pogledajo, da bodo skomentirali, kaj še manjka ali bi bilo lahko še bolje
• Pogledati (zlasti) SL vire, da bodo članki ustrezali zahtevi po navedkih (to lahko pomeni obisk v knjižnici in brskanje po uvodnih delih kuharskih knjig za vire - za ta del bo verjetno treba počakati do vsaj popuščanja epidemije Covid-19)

Družina besed

To ob priliki prestaviti na podstran na osebno stran na wiktionary

• https://en.wikipedia.org/wiki/Doner_kebab#Etymology

Lep primer prehajanja izraza skozi jezike: Doner iz dönmek ("to turn" or "to rotate", fr. turner (IE skupno), v sodobno grščino čez prevod iz ντονέρ (doner <- ntoner) v giros (PIE - proto-indo-evropsko verjeten skupen vir, podobno/sorodno girare v ital), v arabščino shāwarmā çevirme - ki je podobna (in morda sorodna) ital virare za obračanje. Če ne gledaš zapisov ampak poslušaš zvoke, je podobnost često presenetljiva, čeprav ne pomeni nujno sorodnosti.

Zvočno podobnost jemljem tudi kot namig, naj preverim, ali je beseda - ali del v njenem izvoru - morda onomatopoetska.

Narediti knjižnico virov

Viri so eden od bistvenih temeljev za preverljivost vsebine wikipedije.

• Za začetek v ta namen - za odlagališče - podstran moje strani: Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri D Opravljeno
• Kasneje morda tudi konceptualni model okrog tega: o čem je za naš namen okrog tega treba kaj vedeti, kaj je o tistem treba vedeti, katere spremembe se dogajajo v zvezi s tem dogajajo in bi bilo o njih treba kaj vedeti... in za kaj še bi lahko bile v naš prvi namen zbrane info še uporabne.

Podstran v zvezi s prevajanjem

Uporabnik:Marjan Tomki SI/Prevajanje, D Opravljeno

Podstran o problematiki v zvezi z wikidata

Uporabnik:Marjan Tomki SI/Wikidata, D Opravljeno

Podstran o problematiki veljavnih virov v Sloveniji

Uporabnik:Marjan Tomki SI/Problematika virov v SI, D Opravljeno

Povezave na WP strani, kjer so pogosto dobri odgovori

Dobri na veliko načinov, ne le s tehnične plati: Pinky, Romanm, MZaplotnik, Yerpo...

Razna opažanja in pojasil opaženega

Moja zatipkanja

Opazil sem, da pogosto najdem zatipkana mesta v svojih objavljenih besedilih, čeprav sem jih prej pogledal v predogledu. Pri tem se zdi, da so najpogostejše pri tem nehote vstavljene črke "ghbn". Pojasnilo je, da je na različnih prenosnikih, s katerih delam, za pomikanje kazalnika namesto miške ali sledilne ploščice vzvodek ("ščegetavček"), ki se nahaja med temi tipkami, in če prst zdrsne na njem, ko po predogledu premikam kazalnik na "gumb" za objavo, lahko nehote in neopaženo pride do pritiska na eno od sosednjih tipk. Če je pritisk na sosednjo tipko daljši, ga lahko kinestetično opaziš, praviloma se tedaj znak začne tudi ponavljati in če shrajeno spremembo pogledaš za sabo, to praviloma opaziš, posamezne črke pa ne nujno. Mesto vnosa je v polju in na mestu, kjer je v trenutku zdrsa "utripač" (kurzor).

Pogledati shranjeno pa je treba že zato, ker pri koliziji urejanj sekcije neke reči izjemoma (a v tistem položaju ponovljivo, povezano pa verjetno s prekinitvijo seje) lahko pride do tega, da ob objavi izgine vsa ostala vsebina strani, kar pri takoj opaženem popraviš z vračanjem na prejšnje stanje (pred tem vračanjem pa s select all in kopiranjem v odložišče ujameš še pravkar urejeno novo vsebino sekcije, ki bi jo sicer izgubil).

Podobni pojavi (z različnimi vzorci) zatipkanja pa so možni (in verjetni) tudi pri drugih urejevalcih. Maj 2021.

WP napake, diagnoze, navodila (SW)

Sklici - navajanje

• Pomoč:CS1 napake
• Pomoč:Napake v navajanju
• Wikipedija:Navajanje virov#Sklici na koncu besedila
• Pomoč:Sklici na koncu besedila
• Kategorija:Predloge za navajanje Pričakoval sem, da bo to povezava na seznam takih predlog, pa opazil, da se je ta - moja - stran znašla na seznamu predlog. Zdaj - z nowiki oznakama - bi morala (v nekaj minutah) izginiti iz tega seznama.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Predloge_za_navajanje - po mojem bo kategorija predlog za navajanje kot eksterna povezava dostopna, pa ne bo v seznamu.

• Yerpo o orodju Citer za navajanje - povezava nanj na Toolforge tukaj, še nekaj idej pa tukaj

Priden, pridna

Priden, izvor: tisti, ki kaj (koristnega, osrečujočega...) pri-dá, do-dá. Primer:

Kdor kaj pridá, je kaj prìda in je prìden, kdor pa nič ne pridá, je ničprìda ali prìdanič.

Običajno naglašanje teh besed večini govorcev slovenščine prepreči, da bi se zavedeli te povezave; kadar pa koga opomnim, se je doslej vsem zdela samoumevna (no-brainer).

Samoumevno jasno iz tega sledi tudi, da ni priden tisti otrok, ki samo sedi v kotu in ne dela nič (škodljivega), tudi če ga starši vzgajajo, da je priden že, če ne dela ni škodljivega. Starše je treba naučiti tega, da otrokom predlagajo, kaj naj počno (koristnega ali vsaj ne škodljivega, kar bo po možnosti prinašalo radost) in ne le, česa naj ne počno (kar med drugim počnem vedno, ko učim jadranje). Ta nasvet tudi ni omejen le na starše, ampak bi prišel prav še mnogim (tudi zakonodajalcem itn. - kar zadeva to pri zakonodajalcih, je dober vir Dragan Petrovec).

Mimogrede, to o pridnosti sem prejel - doživljeno, a nikoli ubesedeno - od Jane Dolžan. To njeno dediščino prenašam dalje - z ravnanjem in v besedi. O Jani Dolžan še ni nič na wikipediji - in morda tudi ne bo, verjetno pa bom o njej in njeni metodi naredil prispevek v svoj peskovnik za vajo in če se bo ostalim zdelo 'dovolj pomembno' in bom našel veljavne vire, lahko nekoč pride tudi do objave.

Moram še preveriti naglasna znamenja (kako se izgovarja za katero, nisem prepričan ali je tu zgoraj í ali ì - verjetno SKJ ali kaj podobnega) in verjetno bom kasneje kako dal v izvore (etimologijo) v Wiki slovar, če se bo smelo (kako je tam z viri?) (in seveda, ko bom to znal). In morda bi se iz tega dalo narediti našo prepesnitev - ne prevod - za priznanje, kot je "barnstar".

Brígo moja, pređi na drugóga

Reklo je "nekje z juga" (vir neznan ;-). Če ga ne zlorabljaš, je čudovit organizacijski koncept.

Ko sem bil še zelen

Ko sem (leta 1976, pravkar prišel od vojakov) "nastopil službo" (prvič po navodilih starejših iz velike širše družine, s katerimi smo živeli skupaj, "v tazahmašni obleki"), mi je bilo lažje sam narediti ne vem kaj, kot komu razložiti, kaj je treba narediti.

Potem sem prišel na mladinsko delovno akcijo (MDA) Kozjansko '77 (odpravljanje škode po potresu in potem še kaj potrebnega naslednja leta), kjer sem izkusil, da nikakor ne morem narediti vsega namesto 30-40 ostalih v brigadi, ki česa še ne znajo početi prav (čeprav sem to nekaj tednov trmasto poskušal). Postopno me je le izučilo, da sem se (tudi postopno... kot bi se kot dete učil hoditi) naučil, kako to - kako nekaj početi bolje - prenesti drugim, in to tako, da sprejmejo, ne zamerijo, niso zavistni in da se tudi ti sam ne postavljaš naprej kot edini zaslužen za nadaljne skupne uspehe.

V bistvu se je na dolgi rok izkazalo, da je bila (poleg neposredne koristi na Kozjanskem) znatna in več desetletij stalna korist tudi za firmo, ki me je takrat poslala tja (bil sem prvih nekaj let jzaposlen po pogodbi za po tri mesece, pa so mi vseeno takrat dali MDA Kozjansko '77 mesec dni izrednega plačanega dopusta). Moja nova veščina je med drugim prinesla veliko izboljšanje pri vseh udeležencih kupa usposabljanj in izobraževanj, v začetku tistih, ki sem se jih udeležil med ostalimi slušatelji, kmalu za tem pa tudi takih, ki sem jih vodil. In to se, čeprav sem zdaj upokojen, še nadaljuje.

V glavnem, Jože Klep, ki je bil tedaj vodja kadrovske službe in ga imam na sumu, da je "zakuhal" to (in ne samo tedaj in ne le pri meni, ampak tudi pri drugih), bi morda tudi bil vreden članka v WP. Pa ko sem že pri tem, tudi Franta Komel bi si ga iz precej razlogov definitivno (če ga še nima - bom takoj videl - še nima. Naredit osnutek v peskovnik, čim bo kaj časa... - dopisano 2024: kaže, da ni problem čas, še vedno ne uspem najti virov... ).

Zgornje je bilo napisano pozno pomladi ali zgodaj poleti 2020 (Covid-19 SI lockdown so potem malo zrahljali). Izkazalo se je, da je problem za oba članka (čeprav sta PMM WP zanimiva - notable) najti WP ustrezne vire. Sedanje stanje (status) te naloge je pozornost (čeprav ne aktivno zbiranje) na obstoj primernih virov. Oba sta žal že preminila. V skrajnem primeru bom poskusil zbrati in (izven WP) poskrbeti za objavo spominov o obeh, tako da bodo WP preverljivi viri na razpolago naslednjemu rodu zgodovinarjev in wikipedistov. Maj 2021.

Če ne zlorabljaš

To pomeni, da ponudiš boljšo rešitev, ne pa jo vsiljuješ, da kar je tebi zanimivo napraviš zanimivo tudi sodelavcu, ki potem često namesto tebe (preden uspe tebi) poskrbi za rešitev. To pomeni tudi, da poskrbiš, da se ve da je sodelavec rešil problem, in po možnosti, da mu je ob tem vsaj prijetno, če le mogoče pa tudi koristno.

Če zlorabljaš

Škoduješ vsem - ne le svojemu okolju, ampak tudi sebi.

Če si torej prisvajaš rezultate drugih, si jim zavisten in to skrivaš za zaničevanjem itn., bo učinek, da nihče okoli tebe ne bo več naredil nič, ne da ga kdo prisili, mu da natančna navodila, ga natančno nadzoruje in kaznuje, če njegov učinek ne bo "dober". Če so tisti okoli tebe dovolj bistri in sposobni, nikoli ne bodo možna dovolj natančna navodila, dovolj natančen nadzor, dovolj hude kazni, da bi učinek bil "dober", kot si ga zlorabljalec želi.

To velja za vsak obseg in vsako okolje, vključno s Slovenijo (in njeno zakonodajo itn. od osamosvojitve dalje) čisto podobno, kot za nacizem, Stalinov koncept in tako dalje.

Jana, moj prvi vzor za to

V bistvu je tak način na kupu otrok (brez poimenovanja, samo počela je to) uporabljala Jana Dolžan (s "partizanskima imenoma" "ljuba moja" - ne spomnim se, kdo vse od otrok ji je tako rekel - in "ta vosrana botra", kot si je šaljivo pred nami rekla sama, ko je naučila več deset otrok preiti s pleničk na čisto obrisano ritko in do tega, da smo za to znali poskrbeti sami), sestra Ljudmile Grafenauer Dolžan, žene Ivana Grafenauerja, pomemben (bistven) vpliv za to, da je toliko potomcev te družine dovolj pomembnih, da že imajo članke v WP. Če bo kakšna prilika in uspem dobiti Ireno, da pove svoje spomine na Jano in jih zapiševa in jih objavimo, bi to lahko postal notable vir, vreden vsaj tega, da jo omenim v članku o Ivanu Grafenauerju. Mimogrede, nečakinja Irene Grafenauer je dobila ime prav po tej "Grafičevi" Jani.

Do takrat pa jaz uporabljam njeno metodo, kjer le lahko pride prav, tako da jo spoznajo za koristno in uporabljajo tudi drugi - in tudi povem, kje sem jo prvič srečal (torej z navedbo vira ;-), in z navodilom, naj jo prenesejo tudi dalje.

Wikidata - o tem, kje se to ureja

S pogovorne strani Pinky sl, že prišlo prav:

Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar preimenuj. --Pinky sl (pogovor) 10:01, 4. september 2019 (CEST)

Tam je o tem še več - to tu zato, da na pogovorni strani Pinky sl predolgo ne iščem.

Rešitev za še kje, dokler kaj še ni prevedeno

Predloga:Medjezikovna povezava - naštudirati in testirati pred uporabo

Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja.

... Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo |{{flagdeco|Bahrain}} [[ 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain]]. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske Vitosmo (pogovor) 07:56, 27. marec 2020 (CET)

[[:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain]] ... ampak namesto tega lahko uporabiš Predloga:Medjezikovna povezava (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --Pinky sl (pogovor) 13:38, 27. marec 2020 (CET)

Komentar

Komentarje se mimogrede dela s <!-- tu gre komentar --> . Tisti pari /* in */ ustvarijo le kazalko na poglavje v povzetku urejanja (to se vidi recimo v zgodovini strani). — Yerpo ^Ha? 21:17, 3. december 2020 (CET)

Kolikor razumem, je komentar vsebina (besedilo), ki pri ogledu strani ni vidna, vidna pa je pri urejanju strani. Tudi niz znakov, ki wiki programju pove, naj komentarja ne prikazuje, ni viden.

<!-- besedilo, ki ne bo vidno -->

Da je v tem pojasnilu viden niz (ukaz) za začetek in konec komentarja, omogoča par tagov nowiki /nowiki (med njima se wikikoda, torej tudi ta da je komentar, ne izvede).
Taga code /code (zamenjata proporcionalni črkovni nabor (kjer so znaki wmil različno široki) s črkovnim naborom, ker so razmiki vseh črk enaki, kot je bilo značilno za mehanske pisalne stroje, teleprinterje in prve tiskalnike (domnevno courier). Namen je, da lahko v golem tekstu (*.txt itn.) s presledki ali znaki za tabulator poskrbiš za preglednost, za kar bi sicer potreboval bolj zapletene zapise besedila). Poleg tega imam vtis, da je še malo temnejše ozadje. V splošnem Wikikoda, ki se izvede, ni vidna. Wikikoda med tagi nowiki je vidna, a se ne izvede. Gnezdenje nowiki in znakov za komentar - zlasti če bi to kdo gnezdil čez več ravni - se lahko zdi nelogično (treba je imeti predstavo, kaj je parser in potestirati - jaz sem bil pri tem nekoliko presenečen - moram najti in prebrati vsaj o sintaksi wikikode).

Pomen oznake /* besedilo */

Glej pojasnilo pri #Komentar.