Uporabnik:Archangel/Peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kokosov rak
Birgus latro.jpg
Ohranitveno stanje taksona
premalo podatkov (DD) (IUCN)  [1]
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Crustacea (raki)
Razred: Malacostraca (višji raki)
Red: Decapoda (deseteronožci)
Naddružina: Paguroidea
Družina: Coenobitidae
Rod: Birgus
Leach, 1816
Vrsta: B. latro
Znanstveno ime
Birgus latro
(Linnaeus, 1767) [2]
Življenjski prostor kokosovega raka; rdeče točke predstavljajo primarne habitate, rumene pa sekundarne habitate.
Življenjski prostor kokosovega raka; rdeče točke predstavljajo primarne habitate, rumene pa sekundarne habitate.
Sinonimi [2]
  • Cancer crumenatus Rumphius, 1705 (pre-Linnean)
  • Cancer crumenatus orientalis Seba, 1759
  • Cancer latro Linnaeus, 1767
  • Birgus laticauda Latreille, 1829

Kokosov rak, tudi kokosov tatič (znanstveno ime Birgus latro) je vrsta kopenskega raka, ki prebiva na otokih v Indijskem in Pacifiškem oceanu. Največja in najgostejša populacija kokosovih rakov se nahaja na Božičnem otoku. Je največji kopenski členonožec na svetu, njegova velikost pa verjetno predstavlja tudi zgornjo mejo velikosti za kopenske živali z zunanjim skeletom v recentni Zemljini atmosferi. Razpon nog lahko doseže 1 m, tehta pa okoli 4 kg.

Je edini predstavnik rodu Birgus in je soroden kopenskim rakom samotarjem iz rodu Coenobita. Podobno kot slednji mladi kokosovi raki živijo v zapuščenih polžjih hišicah, vendar odrasli osebki opustijo navado zaradi razvoja zunanjega skeleta. Barva telesa sega od oranžno-rdeče do vijolično-modre; povečini je modra prevladujoča barva, vendar na nekateri območjih, kot so Sejšeli, prevladuje rdeča. Dihalni organi so prilagojeni na privzem kisika iz ozračja. Kokosov rak ne more plavati in lahko utone, če je potopljen predolgo. Imajo dobro razviti voh, ki jim pomaga pri iskanju hrane.

Parjenje poteka na kopnem, vendar samice izležejo jajčeca v morje, iz katerih se izležejo ličinke. Te prebivajo kot plankotn za 3-4 tedne, nato se ustalijo na morskem dnu in se vselijo v zapuščeno polžjo hišico. Spolno zrelost dosežejo pri 5 letih, življenjska doba pa lahko znaša do 60 let.

Prehranjujejo se s sadeži, semeni in kokosovimi orehi, včasih tudi z mrhovino. Navkljub imenu kokosovi orehi ne sestavljajo večino prehrane, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem. Kokosov rak je sicer sposoben splezati na palmo, vzeti oreh in ga odpreti na tleh.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Eldredge LG (1996). Birgus latro . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2010.2.3. IUCN 2010. Pridobljeno: 25.7.2011.
  2. 2,0 2,1 Patsy A s sod. (2010). Low MEY in Tan SH, ur. "Annotated checklist of anomuran decapod crustaceans of the world (exclusive of the Kiwaoidea and families Chirostylidae and Galatheidae of the Galatheoidea)" (PDF). Zootaxa. Suppl. 23: 5–107.  |chapter= neupoštevan (pomoč)

[[Kategorija:Deseteronožci]] [[Kategorija:Favna Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]]


Archangel/Peskovnik
Lidocaine.svg
Lidocaine-from-xtal-3D-balls.png
Sistematično (IUPAC) ime
2-(dietilamino)-
N-(2,6-dimetilfenil)acetamid
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: A
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
Način uporabeintravensko, sunkutano, topično
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost35% (oralno)
3% (topično)
Presnovajetra, 90% CYP1A2-mediirano
Razpolovni čas1.5–2 ur
Izločanjeledvice
Identifikatorji
Številka CAS137-58-6
73-78-9 (hidroklorid)
Oznaka ATCN01BB02 (WHO) C01BB01 D04AB01 S02DA01 C05AD01
PubChemCID 3676
DrugBankAPRD00479
ChemSpider3548
SinonimiN-(2,6-dimetilfenil)-N2,N2-diethilglicinamid
Kemični podatki
FormulaC14H22N2O
Mol. masa234.34 g/mol
Fizikalni podatki
Tališče68 °C

Lidokain (tudi lignokain) je lokalni anestetik in antiaritmično zdravilo. Uporablja se topično za blaženje bolečin, pekočega občutka in srbenja pri dermatitisu ter kot lokalni anestetik za stomatološke in manjše kirurške posege.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Lidokain, eden od prvih amidnih lokalnih anestetikov, je leta 1943 sintetiziral švedski kemik Nils Löfgren pod imenom ksilokain. Njegov sodelavec, Bengt Lundqvist, je prvi testiral lidokain na sebi. V prodajni obtok je prišel leta 1949.[1]

Sinteza[uredi | uredi kodo]

Lidokain se lahko sintetizira v dveh korakih. V prvem poteče reakcija med 2,6-ksilidinom in kloroacetil kloridom, nato pa poteče reakcija produkta in dietilamina:[2]

Synthesis of lidocaine.png

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. Löfgren, N. (1948). Xylocaine: a new synthetic drug.  Neznan parameter |note= ni upoštevan (pomoč); Neznan parameter |address= ni upoštevan (predlagan je |location=) (pomoč)
  2. T. J. Reilly (1999). "The Preparation of Lidocaine". J. Chem. Ed. 76 (11): 1557. 
  • Varagić, V.M. & Milošević, M.P. (1997). Farmakologija, 13. izdaja. Beograd: Elit - Medica, str. 315-316. (srbsko)

[[Kategorija:Zdravila]] [[Kategorija:Amidi]]


Morske lilije
Fosilni razpon: ordovicij–recentno
Crinoid on the reef of Batu Moncho Island.JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Echinodermata (iglokožci)
Poddeblo: Crinozoa
Razred: Crinoidea
Miller, 1821[1]
Podrazredi

Morske lilije (znanstveno ime Crinoidea) je skupina iglokožcev, v katero uvrščamo 660 vrst.[2]

[[Kategorija:Iglokožci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1821]]

  1. Hansson H. (2012). "Crinoidea". World Register of Marine Species (WoRMS). Pridobljeno dne 19.2.2015. 
  2. . World Register of Marine Species (WoRMS). 2014 http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=browser&id=147423&expand=true#ct. Pridobljeno dne 19.2.2015.  Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)