Anestetik
Anestetik je učinkovina ali zdravilo, ki povzroči anestezijo[1] oz. stanje brez čutnih zaznav.
Ločimo lokalne anestetike, ki povzročijo lokalno neodzivnost tkiva na dražljaje, in splošne anestetike, ki povzročijo anestezijo z izgubo zavesti.
Lokalni anestetiki
[uredi | uredi kodo]Lokalni anestetiki so učinkovine, ki povzročijo povratno blokado prevajanja živčnih impulzov v tistem predelu telesa, kjer so bili aplicirani. Delujejo tako, da preprečijo delovanje ionskih kanalčov v celičnih membranah živčnih celic, kar zavre prevajanje akcijskega potenciala po živčnem vlaknu. V svoji kemijski zgradbi vsebujejo aromatsko strukturo in aminsko skupino. Glede na povezavo med obema strukturnima enotama ločimo estrske (npr. kokain, ametokain) in amidne lokalne anestetike (npr. lignokain, bupivakain, prilokain).[2]
Splošni anestetiki
[uredi | uredi kodo]Splošni anestetiki se uporabljajo pri kirurških posegih z namenom, da bolnik ne čuti in se ne odziva na bolečino. Dadjejo se bodisi z inhalacijo (hlapni splošni anestetiki) ali intravensko. Mehanizem njihovega delovanja ni pojasnjen, kaže pa, da delujejo v osrednjem živčevju na strukture v celičnih membranah živčnih celic.[3]
| Splošni anestetik | Skupina | Inhalacijski/intravenski |
|---|---|---|
| N2O | neorganski plin | inhalacijski |
| sevofluran | flourirani ogljikovodik | inhalacijski |
| halotan | flourirani ogljikovodik | inhalacijski |
| enfluran | flourirani ogljikovodik | inhalacijski |
| izofluran | flourirani ogljikovodik | inhalacijski |
| desfluran | flourirani ogljikovodik | inhalacijski |
| tiopental | barbiturati | intravenski |
| metoheksidal | barbiturati | intravenski |
| diazepam | benzodiazepini | intravenski |
| lorazepam | benzodiazepini | intravenski |
| flumazenil | benzodiazepini | intravenski |
| midazolam | benzodiazepini | intravenski |
| propofol | drugo | intravenski |
| etomidat | drugo | intravenski |
| ketamin | drugo | intravenski |
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
- ↑ http://www.frca.co.uk/article.aspx?articleid=100505 Arhivirano 2015-12-22 na Wayback Machine., vpogled: 1. 7. 2012.
- ↑ Rang, H.P.; Dale, M.M.; Ritter, J.M.; Flower, R.J. (2007). Rang and Dale's Pharmacology (6 izd.). Elsevier. Str. 551–527.