Pojdi na vsebino

Anestetik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Anestetik je učinkovina ali zdravilo, ki povzroči anestezijo[1] oz. stanje brez čutnih zaznav.

Ločimo lokalne anestetike, ki povzročijo lokalno neodzivnost tkiva na dražljaje, in splošne anestetike, ki povzročijo anestezijo z izgubo zavesti.

Lokalni anestetiki

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Lokalni anestetik.

Lokalni anestetiki so učinkovine, ki povzročijo povratno blokado prevajanja živčnih impulzov v tistem predelu telesa, kjer so bili aplicirani. Delujejo tako, da preprečijo delovanje ionskih kanalčov v celičnih membranah živčnih celic, kar zavre prevajanje akcijskega potenciala po živčnem vlaknu. V svoji kemijski zgradbi vsebujejo aromatsko strukturo in aminsko skupino. Glede na povezavo med obema strukturnima enotama ločimo estrske (npr. kokain, ametokain) in amidne lokalne anestetike (npr. lignokain, bupivakain, prilokain).[2]

Splošni anestetiki

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Splošni anestetik.

Splošni anestetiki se uporabljajo pri kirurških posegih z namenom, da bolnik ne čuti in se ne odziva na bolečino. Dadjejo se bodisi z inhalacijo (hlapni splošni anestetiki) ali intravensko. Mehanizem njihovega delovanja ni pojasnjen, kaže pa, da delujejo v osrednjem živčevju na strukture v celičnih membranah živčnih celic.[3]

Splošni anestetikSkupinaInhalacijski/intravenski
N2Oneorganski plininhalacijski
sevofluranflourirani ogljikovodikinhalacijski
halotanflourirani ogljikovodikinhalacijski
enfluranflourirani ogljikovodikinhalacijski
izofluranflourirani ogljikovodikinhalacijski
desfluranflourirani ogljikovodikinhalacijski
tiopentalbarbituratiintravenski
metoheksidalbarbituratiintravenski
diazepambenzodiazepiniintravenski
lorazepambenzodiazepiniintravenski
flumazenilbenzodiazepiniintravenski
midazolambenzodiazepiniintravenski
propofoldrugointravenski
etomidatdrugointravenski
ketamindrugointravenski
  1. Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
  2. http://www.frca.co.uk/article.aspx?articleid=100505 Arhivirano 2015-12-22 na Wayback Machine., vpogled: 1. 7. 2012.
  3. Rang, H.P.; Dale, M.M.; Ritter, J.M.; Flower, R.J. (2007). Rang and Dale's Pharmacology (6 izd.). Elsevier. Str. 551–527.