Toni Mrlak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Toni Mrlak
Rojstvo3. januar 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1]
Vrhnika[1]
Smrt27. junij 1991({{padleft:1991|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (41 let)
Rožna dolina
PripadnostJugoslovanska ljudska armada
Rod/službaVojno letalstvo
Obeležje na mestu sestrelitve.

Toni Mrlak (uradno Anton Mrlak), slovenski vojaški pilot, * 3. januar 1950, † 27. junij 1991, Rožna dolina, Ljubljana.

Mrlak, častnik JLA in pilot helikopterja, je bil med slovensko osamosvojitveno vojno sestreljen nad Rožno dolino, potem ko je preletel vladno poslopje z neoboroženo Gazello v sestavi JLA, s katero je prevažal kruh enotam v vojašnico na Vrhniki[2] s kopilotom tehnikom letalcem Bojančetom Sibinovskim. Draga Potočnjak v knjigi Skrito povelje podrobno opisuje in dokazuje, da je bil helikopter sestreljen namerno in da je bilo izdan ukaz premišljen. Na pobudo obrambnega ministra Janeza Janše je Anton Krkovič izdal ukaz za sestrelitev. Anton Krkovič in teritorialci s podatkom o njegovi nameri in identiteti pilota helikopterja niso razpolagali. Namen je bil predvsem v psihološkem smislu, saj so s sestrelitvijo helikopterja pripadniki TO dokazali, da lahko uničujejo tudi cilje v zraku.[2]

S pilotom Jožetom Kalanom in tehnikom Bogomirjem Šuštarjem se je Mrlak pred tem dogovarjal za prebeg na slovensko stran z dvema helikopterjema, a za prepoved poletov nad Ljubljano ni vedel. Med usodno nalogo so njegov helikopter nad Rožno dolino zadeli pripadniki Teritorialne obrambe s prenosno raketo, izstreljeno s stolpnice na Trgu republike.

Status padlega za samostojno Slovenijo mu je bil priznan šele leta 2000. Na kraju sestrelitve je bil postavljen spomenik. Mrlakova vdova je kasneje sprožila kazenski pregon Krkoviča, a je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo zahtevo po uvedbi preiskave. Sprejelo je namreč razlago, da Krkovič za Mrlakove načrte ni vedel, in razsodilo, da je helikopter v trenutku sestrelitve letel po navodilih poveljnikov JLA, zaradi česar je predstavljal legitimno vojaško tarčo.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Potočnjak D. Skrito poveljeZaložba Sanje, 2003. — ISBN 978-961-274-187-7
  2. 2,0 2,1 Potočnjak, Draga (2013). Skrito povelje. Sanje. str. 117. COBISS 277364480. ISBN 978-961-274-198-3.
  3. Štok, Zora (2016-10-13). "Zoper Krkoviča ne bo preiskave". Večer. Pridobljeno dne 2021-01-25.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]