Templjarji
Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis | |
Nastanek | 1119 |
---|---|
Ustanovitelj | Hugo Paynski |
Kraj ustanovitve | Jeruzalem |
Ukinitev | cca. 1312 |
Tip | vojaški red katoliški viteški red cerkveni red |
Kraj |
Templjarski red ( lat. Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis) uradno Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega templja, je bil eden najstarejših krščanskih duhovniških viteških redov, ki ga je leta 1119 v Jeruzalemu ustanovil ustanovil Hugo Paynski, s sedmerico francoskih vitezov, z namenom, da bi branil svete kraje v Palestini in varoval krščanske romarje.
Zgodovina reda
[uredi | uredi kodo]Red je imel sprva le osem članov, vendar pa je njihov sloves kmalu narasel in z njim tudi število pripadnikov. Ime so dobili po prvem samostanu, zgrajenem v bližini Salomonovega templja v Jeruzalemu. Vodilo reda je napisal sv. Bernard iz Clairvauxa. Člani so se delili na viteze, duhovnike in brate pomočnike. Red je vodil veliki mojster, vsak samostan pa je upravljal prior. Templjarji so nosili bel plašč, z rdečim križem na prsih. Razširili so se po zahodnem krščanskem svetu, število članov je preseglo 20.000. Red si je pridobil neznansko premoženje in vplival na politično življenje.
Matični samostan so po izgonu križarjev iz Palestine leta 1291 prestavili na Ciper, zatem pa v Francijo.
Bančništvo
[uredi | uredi kodo]Templjarji so si kmalu pridobili veliko bogastvo, saj jim je veliko takratnih vladarjev podarjalo zemljo in denar. V takratnem času je bilo prepovedano dajati posojila za obresti, zato so se templjarji odločili, da bodo posojali denar tako, da bodo ljudje, ki si bodo hoteli izposoditi denar, najprej morali položiti določeno vsoto denarja (polog). Šele nato so lahko vzeli posojilo. S tem so preslepili krščansko Cerkev, ki je prepovedovala obresti na posojila. Imeli so posestva na mnogo krajih v Evropi, tam so zgradili, kupili ali dobili kot darove majhne hiše (komende), ki so služile kot podružnice današnjih bank. Tam so ljudje lahko hranili denar, dajali posojila, plačevali najemnino (če so imeli najeto zemljo, ki je bila v lasti templjarjev), ukvarjali pa so se tudi s prenosom denarja na dolge razdalje (nekakšni potovalni čeki). Skratka, imeli so zelo velik finančni vpliv za takratni čas, zato so nekateri mnenja, da so osnovali poznejši bančni sistem v Evropi.
Razpustitev reda
[uredi | uredi kodo]Templjarji so s svojim bogastvom (čeprav naj bi bili revni) in vplivom postajali vedno močnejši in pomembnejši. Kralj Filip IV. Francoski ali Filip Lepi, velik finančni dolžnik templjarskega reda, je dal 13. oktobra leta 1307 (po tem dogodku in dnevu je nastal izraz za nesrečni dan črni petek ali petek trinajstega) aretirati velikega mojstra de Molaya in 60 njegovih bratov templjarskih vitezov. Ob prestanih izjemno hudih mučenjih, ki jih je skupaj s celotnim procesom priprave aretacij in izmišljenih obtožb z namenom uničenja templjarskega reda in prevzema njihovega bogastva, organiziral dominikanski menih, inkvizitor in kraljev spovednik Guillaume de Paris (William of Paris), so bili de Molay in njegovi vitezi prisiljeni izreči vrsto krivih priznanj, katere pa je veliki mojster de Molay pozneje preklical. 18. marca 1314 sta bila v Parizu zadnji veliki mojster templjarjev Jacques de Molay in njegov pomočnik, sežgana na grmadi. Papež Klemen V. je 22. marca 1312 s papeško bulo Vox in excelso red razpustil, premoženje reda pa dodelil Ivanovcem. V drugih deželah so ga tudi dobili, v Franciji pa si je večino prisvojil kralj.
Legenda o pogromu nad templjarji
[uredi | uredi kodo]Latinski izvirnik | Slovenski prevod |
---|---|
|
|
Templarji na Slovenskem
[uredi | uredi kodo]Na Slovenskem so se templarji nekdaj naselili v Ljubljani, v Beli Krajini in v Prekmurju (Selo, Murska Sobota).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ avignonski papež je Klemen V., je vladal od 14. novembra 1305 do 20. aprila 1314
- ↑ francoski kralj - Filip Lepi je vladal od 5. oktobra 1285 do 29. novembra 1314
- ↑ nista preživela Jakoba de Molaya, ki je bil sežgan na grmadi – kot krivoverec, čeprav nedolžen – 18. marca 1314
- ↑ Ludvik X. *4.X.1289, vladal 29.XI.1314-5.VI.1316, umrl komaj 27-leten
- ↑ Fuglosus = Nicholas Gurtler: Historia templariorum
- ↑ Hieremias Drexelius ali Drexel = Jeremias Drexel (1581-1638)je bil jezuitski nabožni pisatelj in profesor
- ↑ De tribunale Christi – 2. knjiga, 3. poglavje
- ↑ »Divine judgement upon Clement V and Philip the Fair? Legend concerning the deaths of Pope Clement V and King Philip the Fair, according to Nicholas Guertler«. KTV. 26. december 2012. Pridobljeno 8. maja 2015.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Rebić, Adalbert; Bajt, Drago Splošni religijski leksikon: A-Ž, Ljubljana, Modrijan, 2007, (COBISS)
- Tate, Georges: Križarji in svet Vzhoda Ljubljana, DZS, 1994 (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- cerkveni redovi
- Veliki mojstri reda Templjarjev
- Jacques de Molay
- vojaški red
- križarske vojne
- cerkveni redovi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Templarji na Slovenskem pridobljeno 01. september 2022
- KTV26/12/2012: Divine judgement upon Clement V and Philip the Fair? (angleško)
- The Real History of Friday the 13th October 1307 - The day that changed the world. Sat Jul 14, 2012 by Kinninigan Arhivirano 2015-05-18 na Wayback Machine. (angleško)
- Oct 13 : God Is Not Pleased ( “Bogu se ni dopadlo” – Geslo za kraljev pogrom nad templarji). Thu Oct 13, 2011 9:00 pm Arhivirano 2015-05-05 na Wayback Machine. (angleško)