Stolnica sv. Petra, Mantova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stolnica v Mantovi
Stolnica svetega Petra apostola
Cattedrale di San Pietro Apostolo
Duomo di Mantova.JPG
Stolnica v Mantovi is located in Italija
Stolnica v Mantovi
Stolnica v Mantovi
45°9′38″N 10°47′51″E / 45.16056°N 10.79750°E / 45.16056; 10.79750Koordinati: 45°9′38″N 10°47′51″E / 45.16056°N 10.79750°E / 45.16056; 10.79750
KrajMantova, Italija
DržavaItalija
Verska skupnostrimskokatoliška
Zgodovina
Zgrajena14.–15. stoletje
Arhitektura
ArhitektJacobello dalle Masegne, Pierpaolo dalle Masegne
Slogbaročna arhitektura
Uprava
ŠkofijaMantova

Stolnica v Mantovi ali Stolnica svetega Petra apostola (italijansko Cattedrale di San Pietro apostololo; Duomo di Mantova) je rimskokatoliška stolnica v Mantovi v Lombardiji v severni Italiji, posvečena svetemu Petru. Je sedež škofa Mantove.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Verjetno je bila na tem kraju stavba že v zgodnji krščanski dobi, naslednja je leta 894 pogorela. Današnja cerkev je bila obnovljena med letoma 1395 in 1401, dodane so bile stranske kapelice in veličastni gotski zahodni deli, ki jih je še vedno mogoče videti na skici Domenica Moroneja (ohranjena v vojvodski palači v Mantovi). Zvonik ima sedem zvonov.

Južno pročelje

Po drugem požaru v 16. stoletju je Giulio Romano obnovil notranjost, vendar je rešil fasado, ki pa jo je v sedanji baročni obliki v carrarskem marmorju zamenjal v letih 1756–61. Pomembne značilnosti renesančne strukture so kipi, okrašeni z vrtnicami na južni strani, ki se končajo na romanskem zvoniku.

Notranjost

Zunanjost[uredi | uredi kodo]

Pročelje stolnice je značilno s srednjim delom, na katerem se odpirajo tri vrata, omejena s štirimi korintskimi stebri in premoščena s trikotnim pedimentom. Ob desnem boku so še vedno vidne šotoraste strehe in konice iz 15. stoletja; romanski zvonik ima sedem zvonov. Največji je odlično delo mojstra Giuseppeja Ruffinija iz 18. stoletja.

Notranjost[uredi | uredi kodo]

Stolnica ima obliko latinskega križa in je razdeljena v pet ladij za štirimi vrstami korintskih stebrov; medtem ko so zunanji ladji in glavna ladja pokrite z ravnim stropom, sta obe notranji stranski ladji pokriti s sodčkastim obokom. Ob obeh zunanjih ladjah se odpira vrsta stranskih kapel, v katerih so oltarji okrašeni z deli najpomembnejših manierističnih umetnikov v Mantovi (slike Paola Veroneseja in Giulia Campija, najpomembnejša cikla, danes niso več v Mantovi). Na križišču je kupola dvignjena nad osmerokotnim bobnom in lanterno, ki je znotraj poslikana s podobami iz raja. Med umetniškimi deli so tudi zgodnjekrščanski sarkofag, freske krstilnice (začetek 14. stoletja), kapela Marijinega kronanja, arhitektura, podobna idejam Albertija, in zakristija (Kapela zaobljube) z obokom, ki ga je poslikal Andrea Mantegna. Glavni oltar je v barvnem marmorju in ima rezbarjeno leseno križanje.

Notranji okras[uredi | uredi kodo]

  • Trojica z Devico, svetim Janezom in angeli, Antonio Maria Viani (freske v apsidi)
  • Sveta Margareta, (1552), Domenico Brusasorci (platno v kapeli Zakramenta)
  • Sveti Martin deli svoje ogrinjalo z beračem, (1552), Paolo Farinati
  • Slava svetega Jožefa, (1616), Niccolò Ricciolini
  • Sveti Dominik, Bernardino Malpizzi
  • Madonna Iz Itrije, Antonio Maria Viani
  • Sveti Alojzij Gonzaga, Ippolito Andreasi

Grobnice[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Stefano L'Occaso, Mantova, Milano, Electa, 2007.
  • Giovanni Battista, Intra, L' antica cattedrale di Mantova e le tombe dei primi Gonzaga, 1974
  • Sepolcri Gonzagheschi, 2013, Mantova, Rosanna Golinelli Berto. Associazione per i monumenti domenicani, ISBN 978-88-908415-0-7

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]