Sterol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Steroli, znani tudi kot steroidni alkoholi, so podskupina steroidov in pomemben razred organskih molekul. V naravi se nahajajo v rastlinah, živalih in glivah. Najbolj poznana vrsta živalskega sterola je holesterol. Holesterol je ključnega pomena za strukturo membrane živalskih celic ter služi kot predhodnik maščobotopnih vitaminov in steroidnih hormonov.

Skeletna formula strukture sterola.

Tipi[uredi | uredi kodo]

Rastlinski steroli se imenujejo fitosteroli, živalski steroli pa zoosteroli. Najpomembnejši zoosterol je holesterol; odmevnejši fitosteroli so kampesterol, sitosterol in stigmasterol. Ergosterol je sterol, prisoten v celični membrani gliv, kjer ima podobno vlogo kot holesterol v živalskih celicah.

Fitosteroli kot prehranska dopolnila[uredi | uredi kodo]

Fitosteroli so v kliničnih študijah izkazali blokado mest absorpcije holesterola v človeškem črevesju, kar prispeva k znižani absorpciji holesterola.[1] Trenutno so fitosteroli odobreni s strani ameriške FDA za uporabo kot aditivi v živilih; vendar obstaja sum, da bi lahko blokirali absorpcijo ne le holesterola, ampak tudi drugih pomembnih hranil. Trenutno Ameriško združenje za boj proti srčnim obolenjem priporoča jemanje rastlinskih sterolov le pacientom z diagnozo povišanega holesterola, njih jemanje pa močno odsvetuje nosečim ali doječim ženskam.[2] Preliminarne raziskave so pokazale, da naj bi fitosteroli lahko imeli protirakave učinke. [3]

Vloga v biokemiji[uredi | uredi kodo]

Steroli in sorodne spojine igrajo poglavitno vlogo v fiziologiji evkariontskih organizmov. Holesterol je na primer sestavni del živalske celične membrane, pri čemer vpliva na njeno fluidnost in služi kot sekundarni prenašalec v razvojni signalizaciji. Pri ljudeh in drugih živalih kortikosteroidi, kot je kortizol, delujejo kot signalne spojine pri celični komunikaciji in splošni presnovi. Steroli so pogosto del človeškega loja.[4]

V laboratorijskih kvalitativnih raziskavah se sterole (še posebej holesterol) dokazuje s pomočjo Salkowskijevega testa[5], medtem ko je med kvantitativnimi analizami za raziskovanje steroidov pogostejša Lieberman-Burchardova reakcija.[6]

Kemijska klasifikacija in struktura[uredi | uredi kodo]

Steroli so podskupina steroidov s hidroksilno skupino na položaju 3 obroča A.[7] So amfifilni lipidi, sintetizirani iz acetil koencima A preko HMG-CoA reduktazne poti. Celotna molekula je precej ravna. Hidroksilna skupina na obroču A je polarna. Preostala alifatska veriga je nepolarna.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Inhibition of cholesterol absorption by phytosterol-replete wheat germ compared with phytosterol-depleted wheat germ«. Am. J. Clin. Nutr. Zv. 77, št. 6. 1. junij 2003. str. 1385–9. PMID 12791614.
  2. ↑ »Do healthy people need to eat plant sterols?«. Medical News Today. 4. november 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2008. Pridobljeno 8. decembra 2008.
  3. ↑ Bradford, P. G.; Awad, A. B. (Februar 2007). »Phytosterols as anticancer compounds«. Molecular Nutrition & Food Research. Zv. 51, št. 2. doi:10.1002/mnfr.200600164. PMID 17266177. Pridobljeno 10. decembra 2016.
  4. ↑ Lampe, M.A.; A.L. Burlingame; J. Whitney; M.L. Williams; B.E. Brown; E. Roitman; M. Elias (1983). »Human stratum corneum lipids: characterization and regional variations«. J. Lipid Res. Zv. 24, št. 2. str. 120–130. PMID 6833889.
  5. ↑ »Salkowski test«. Oxford Reference (v angleščini). doi:10.1093/oi/authority.20110803100438192. Pridobljeno 10. maja 2021.
  6. ↑ Nath, M. C.; Chakravorty, M. K.; Chowdhury, S. R. (Januar 1946). »Liebermann-Burchard Reaction for Steroids«. Nature (v angleščini). Zv. 157, št. 3978. str. 103–104. doi:10.1038/157103b0. ISSN 1476-4687.
  7. ↑ »A comprehensive classification system for lipids«. J. Lipid Res. Zv. 46, št. 5. 2005. str. 839–61. doi:10.1194/jlr.E400004-JLR200. PMID 15722563. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2010. Pridobljeno 22. oktobra 2017.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Alberts, Bruce (2002). »10. Membrane Structure«. Molecular biology of the cell (Online at NIH). Zv. IV. Internal Organization of the Cell. New York: Garland Science. str. 1874. ISBN 0-8153-4072-9. The Fluidity of a Lipid Bilayer Depends on Its Composition

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sterol&oldid=5992687«