Sterol
Steroli, znani tudi kot steroidni alkoholi, so podskupina steroidov in pomemben razred organskih molekul. V naravi se nahajajo v rastlinah, živalih in glivah. Najbolj poznana vrsta živalskega sterola je holesterol. Holesterol je ključnega pomena za strukturo membrane živalskih celic ter služi kot predhodnik maščobotopnih vitaminov in steroidnih hormonov.
Tipi
[uredi | uredi kodo]Rastlinski steroli se imenujejo fitosteroli, živalski steroli pa zoosteroli. Najpomembnejši zoosterol je holesterol; odmevnejši fitosteroli so kampesterol, sitosterol in stigmasterol. Ergosterol je sterol, prisoten v celični membrani gliv, kjer ima podobno vlogo kot holesterol v živalskih celicah.
Fitosteroli kot prehranska dopolnila
[uredi | uredi kodo]Fitosteroli so v kliničnih študijah izkazali blokado mest absorpcije holesterola v človeškem črevesju, kar prispeva k znižani absorpciji holesterola.[1] Trenutno so fitosteroli odobreni s strani ameriške FDA za uporabo kot aditivi v živilih; vendar obstaja sum, da bi lahko blokirali absorpcijo ne le holesterola, ampak tudi drugih pomembnih hranil. Trenutno Ameriško združenje za boj proti srčnim obolenjem priporoča jemanje rastlinskih sterolov le pacientom z diagnozo povišanega holesterola, njih jemanje pa močno odsvetuje nosečim ali doječim ženskam.[2] Preliminarne raziskave so pokazale, da naj bi fitosteroli lahko imeli protirakave učinke. [3]
Vloga v biokemiji
[uredi | uredi kodo]Steroli in sorodne spojine igrajo poglavitno vlogo v fiziologiji evkariontskih organizmov. Holesterol je na primer sestavni del živalske celične membrane, pri čemer vpliva na njeno fluidnost in služi kot sekundarni prenašalec v razvojni signalizaciji. Pri ljudeh in drugih živalih kortikosteroidi, kot je kortizol, delujejo kot signalne spojine pri celični komunikaciji in splošni presnovi. Steroli so pogosto del človeškega loja.[4]
V laboratorijskih kvalitativnih raziskavah se sterole (še posebej holesterol) dokazuje s pomočjo Salkowskijevega testa[5], medtem ko je med kvantitativnimi analizami za raziskovanje steroidov pogostejša Lieberman-Burchardova reakcija.[6]
Kemijska klasifikacija in struktura
[uredi | uredi kodo]Steroli so podskupina steroidov s hidroksilno skupino na položaju 3 obroča A.[7] So amfifilni lipidi, sintetizirani iz acetil koencima A preko HMG-CoA reduktazne poti. Celotna molekula je precej ravna. Hidroksilna skupina na obroču A je polarna. Preostala alifatska veriga je nepolarna.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Inhibition of cholesterol absorption by phytosterol-replete wheat germ compared with phytosterol-depleted wheat germ«. Am. J. Clin. Nutr. Zv. 77, št. 6. 1. junij 2003. str. 1385–9. PMID 12791614.
- ↑ »Do healthy people need to eat plant sterols?«. Medical News Today. 4. november 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2008. Pridobljeno 8. decembra 2008.
- ↑ Bradford, P. G.; Awad, A. B. (Februar 2007). »Phytosterols as anticancer compounds«. Molecular Nutrition & Food Research. Zv. 51, št. 2. doi:10.1002/mnfr.200600164. PMID 17266177. Pridobljeno 10. decembra 2016.
- ↑ Lampe, M.A.; A.L. Burlingame; J. Whitney; M.L. Williams; B.E. Brown; E. Roitman; M. Elias (1983). »Human stratum corneum lipids: characterization and regional variations«. J. Lipid Res. Zv. 24, št. 2. str. 120–130. PMID 6833889.
- ↑ »Salkowski test«. Oxford Reference (v angleščini). doi:10.1093/oi/authority.20110803100438192. Pridobljeno 10. maja 2021.
- ↑ Nath, M. C.; Chakravorty, M. K.; Chowdhury, S. R. (Januar 1946). »Liebermann-Burchard Reaction for Steroids«. Nature (v angleščini). Zv. 157, št. 3978. str. 103–104. doi:10.1038/157103b0. ISSN 1476-4687.
- ↑ »A comprehensive classification system for lipids«. J. Lipid Res. Zv. 46, št. 5. 2005. str. 839–61. doi:10.1194/jlr.E400004-JLR200. PMID 15722563. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2010. Pridobljeno 22. oktobra 2017.
Nadaljnje branje
[uredi | uredi kodo]- Alberts, Bruce (2002). »10. Membrane Structure«. Molecular biology of the cell (Online at NIH). Zv. IV. Internal Organization of the Cell. New York: Garland Science. str. 1874. ISBN 0-8153-4072-9.
The Fluidity of a Lipid Bilayer Depends on Its Composition
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Sterol Arhivirano 2010-06-09 na Wayback Machine.s Cyberlipid.org
Biologija membran | ||
|---|---|---|
| Membranski lipidi |  | |
| Membranske beljakovine | ||
| Celični transport | ||
| Celični stiki | ||
| Drugo | ||
