Jedrna ovojnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Celično jedro človeške celice.

Jedrna ovojnica ali jedrna membrana je dvojna biološka membrana na površini celičnega jedra z značilnimi porami.[1]

Pri evkariontih je namreč dednina spravljena v celično jedro; le-to obdaja jedrna ovojnica, ki predstavlja fizikalno bariero za citoplazemske beljakovine, ki tako ne morejo prosto dostopati do DNK v jedru. Jedrna ovojnica je zgrajena iz zunanje in notranje jedrne membrane. Zunanja jedrna membranaje prekrita z ribosomi in se nadaljuje v endoplazemski retikulum[2], notranja jedrna membrana pa je povezana z jedrno lamino, vlaknasto plastjo v celičnem jedru tik notranje membrane, sestavljeno iz intermediarnih filamentov.[3]

Na mestih, kjer se zunanja in notranja jedrna ovojnica zlivata, ju prebadajo velike multiproteinske strukture, imenovane kompleksi jedrnih por.[2] Njihova poglavitna vloga je posredovanje pri prehajanju snovi, energije in informacij med jedrom in citoplazmo.[4]

Beljakovine jedrne ovojnice[uredi | uredi kodo]

Z jedrno ovojnico so povezane različne beljakovine, ki jih lahko glede na njihovo pozicijo razdelimo v 3 skupine:[5]

  • transnuklearne beljakovine – sestavljajo komplekse jedrnih por
  • integralne beljakovine jedrne ovojnice – zasidrane so v notranjo jedrno membrano (npr. receptorji lamine B, z lamino povezani polipeptidi, emerin, MAN-1 ...)
  • beljakovine, ki se nahajajo pod notranjo jedrno membrano – sestavljajo vlaknato ogrodje v jedru in uravnavajo celične procese; poleg mehanične funkcije so udeleženi tudi v podvojevanje DNK, segregacijo kromatina, prepisovanje genov itd.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=membrana, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 10. 2012.
  2. ^ 2,0 2,1 D’Angelo M. A., Hetzer M. W.: Structure, dynamics and function of nuclear pore complexes. Trends in Cell Biology, 2008, letn.18, št. 10, str. 456–466.
  3. ^ Kobiler O. s sod.: Virus strategies for passing the nuclear envelope barrier. Nucleus. 2012, letnik 28; vol. 3, št. 6, str. 1–14.
  4. ^ Kahms M. s sod.: Lighting up the nuclear pore complex. European Journal of Cell Biology, 2011, letn. 90, št. 9, str.751–758.
  5. ^ Chi YH, Chen ZJ, Jeang KT (2009). "The nuclear envelopathies and human diseases". J. Biomed. Sci. 16: 96.