Sršenar
| Sršenar | |
|---|---|
| |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali)
|
| Deblo: | Chordata (strunarji)
|
| Razred: | Aves (ptiči)
|
| Red: | Accipitriformes (ujede)
|
| Družina: | Accipitridae (kragulji)
|
| Rod: | |
| Vrsta: | P. apivorus
|
| Dvočlensko ime | |
| Pernis apivorus (Linnaeus, 1758)
| |
| |
| Območje razširjenosti gnezditveno na preletu pozimi | |
Sršenar (znanstveno ime Pernis apivorus) je ujeda iz družine kraguljev.
Opis
[uredi | uredi kodo]
Sršenar je vitka ujeda, po velikosti primerljiva s kanjo (od 51-58 cm), od katere se v letu loči po daljših, ožjih perutih, daljšem repu z dvojno temno progo, vitkejšem trupu in naprej iztegnjeno glavo. Barva perja je pri teh pticah zelo različna, od temno rjave do svetlejših odtenkov, trebuh pa je različnih rjavo-belih vzorcev.
Gnezdi enkrat letno, maja in junija, gnezdo pa si splete iz suhih vej v drevesni krošnji visoko na listavcih. Znese 2 skoraj okrogli rjavo lisasti jajci. Valita oba, samec in samica, ki tudi skrbita za mladiče. Ti poletijo okrog 40. dne, a se vračajo v gnezdo na hranjenje in prenočevanje.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Sršenarja je moč najti v svetlih listnatih gozdovih in polodprtih krajinah Evrope, Afrike in Azije vse do Japonske. V Sloveniji gnezdi 600-800 parov. Preko zime se seli na jug.
Kljub imenu apivorus (apis po latinsko pomeni čebela) se sršenar večinoma hrani z ličinkami os in sršenov, redkeje pa tudi z manjšimi kuščarji, ptičjimi mladiči, majhnimi glodavci in mehkim sadjem.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2016). »Pernis apivorus«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2018-2. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 18. maja 2019.
