Pojdi na vsebino

Sršenar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sršenar
Odrasel samec v Nemčiji
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Accipitriformes (ujede)
Družina: Accipitridae (kragulji)
Rod: Pernis
Vrsta:
P. apivorus
Dvočlensko ime
Pernis apivorus
(Linnaeus, 1758)
Območje razširjenosti P. apivorus
  Gnezdenje
  Ne-gnezdenje
  Prelet
Sinonimi

Falco apivorus Linnaeus, 1758

Jajce

Sršenar (znanstveno ime Pernis apivorus) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Sršenar je vitka ujeda, po velikosti primerljiva s kanjo (od 51-58 cm), od katere se v letu loči po daljših, ožjih perutih, daljšem repu z dvojno temno progo, vitkejšem trupu in naprej iztegnjeno glavo. Barva perja je pri teh pticah zelo različna, od temno rjave do svetlejših odtenkov, trebuh pa je različnih rjavo-belih vzorcev.

Gnezdi enkrat letno, maja in junija, gnezdo pa si splete iz suhih vej v drevesni krošnji visoko na listavcih. Znese 2 skoraj okrogli rjavo lisasti jajci. Valita oba, samec in samica, ki tudi skrbita za mladiče. Ti poletijo okrog 40. dne, a se vračajo v gnezdo na hranjenje in prenočevanje.

Kljub imenu apivorus (apis po latinsko pomeni čebela) se sršenar večinoma hrani z ličinkami os in sršenov, redkeje pa tudi z manjšimi kuščarji, ptičjimi mladiči, majhnimi glodavci in mehkim sadjem.

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Sršenarja je moč najti v svetlih listnatih gozdovih in polodprtih krajinah Evrope, Afrike in Azije vse do Japonske. Preko zime se seli na jug.

V Sloveniji je vrsta razširjena skoraj povsod, a maloštevilno. Zaradi njenega skrivnega življenja v času gnezdenja je vrsta verjetno marsikje spregledana.[2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. BirdLife International. (2021). »Pernis apivorus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2021: e.T22694989A206749274. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22694989A206749274.en. Pridobljeno 14. februarja 2022.
  2. »Orli Aquila in drugi«. DOPPS. 2017. Pridobljeno 9. septembra 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]