Pojdi na vsebino

Seznam svetlejših zvezd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje. Četudi je veliko svetlih zvezd binarnih ali večzvezdij in so relativno blizu Zemlje, se s prostim očesom pojavijo kot enojne. Spodnji seznam združi magnitude posameznih komponent. Večina določenih imen v tem seznamu izhaja iz seznama, ki je bil odobren od Delovne skupine za zvezdna imena.[1] Popularna imena, ki pa jih IAU ni odobril, so prikazana s kratko opombo.

Meritve

[uredi | uredi kodo]

Sonce je z Zemlje najsvetlejša zvezda. Navidezna magnituda najsvetlejših zvezd se lahko primerja z ne-zvezdnimi telesi v Osončju. Tu so prikazane maksimalne magnitude teh teles, ki so svetlejše od druge najsvetlejše zvezde našega neba (in najsvetlejše nočnega) − Sirija (−1,46): (brez Sonca) so najsvetlejši objekti Luna (−12,7), Venera (−4,89), Jupiter (−2,94), Mars (−2,91), Merkur (−2,45) in Saturn (−0,49).

  • Zvezdna svetlost je bila sprva podana na navideznem siju, ki ga je prejelo človeško oko: od najsvetlejših zvezd 1. magnitude, pa vse do najtemnejših 6. magnitude. Po odkritju optičnega teleskopa in odkrivanju binarnih in večzvezdij, se je lahko zvezdna magnituda začela izražati kot individualna (ločena) ali združena (skupna) magnituda. Tabela je urejena po skupni magnitudi zvezd, kot da bi bile le enojne. Dodatno so še takšni več-zvezdni sistemi označeni z oklepaji, kjer so podane posamezne magnitude. Na primer dvojna zvezda Alfa Kentavra ima skupno ali kombinirano magnitudo −0,27, medtem ko imata posamezni komponenti magnitudi enaki +0,01 in +1,33.[2]
  • Nova ali bolj natančna fotometrija, standardni filtri ali uporaba različnih metod z uporabo standardnih zvezd lahko izmerijo zvezdne magnitude rahlo drugače. To lahko celo spremeni vrstni red svetlih zvezd. Tabela prikazuje V magnitude, ki uporabljajo posebne filtre, ki približno simulirajo človeški vid. A obstajajo tudi ostale vrste magnitudnega sistema na osnovi različnih valovnih dolžin, nekaj jih je tudi daleč stran od porazdelitve valovnih dolžin človeškega očesa, te navidezne magnitude pa lahko v različnih sistemih zelo variirajo.[3] Na primer Betelgeza ima v pasu K (infrardeča) enako −4,05.[4]
  • Nekaj zvezd, kot recimo Betelgeza in Antares, je spremenljivih, kar pomeni, da spreminjajo svojo magnitudo skozi dneve, mesece ali leta. V tabeli je spremenljivost označena z var. Vrednosti posameznih magnitud so navedene iz različnih virov. Magnitude so izražene znotraj tabele, kadar so zvezde bodisi na svoji maksimalni svetlosti, ki se ponavlja vsak cikel, na primer prekrivajoča se binarna zvezda Algol; ali, če so spremembe majhne, kot preprosta povprečna magnituda. Za vse rdeče zvezde spremenljivke je opis enotnegamaksimuma pogosto težaven, saj vsak cikel proizvede drugačno svetlost, ki je posledica slabega razumevanje utripanja v procesih zvezdne evolucije. Takšne navedene zvezdne svetlosti so pogosto izračunane na podlagi povprečja maksimalne navidezne magnitude[5] iz predvidevanih maksimumov skozi več ciklov, pri nekaterih primerkih tudi čez več stoletij. Rezultati, ki so pogosto navedeni v literaturi niso nujno enostavni in se lahko razlikujejo v izražanju spremenljive vrednosti za enotne maksimalne svetlosti ali kot razpon vrednosti.
  • Za izbrano število zvezd se domneva, da svoje svetlosti ne spreminjajo, zato se jih uporablja kot standardne zvezde. Te standardne zvezde imajo natančno določene magnitude, ki so jih analizirali več let in se pogosto uporabljajo za določanje ostalih magnitud zvezd ali njihovih zvezdnih parametrov z uporabo določenih lestvic.[6]

Glavna tabela

[uredi | uredi kodo]

Viri magnitud, ki so citirani, so iz Wikipedijinih člankov—ta osnovni seznam je katalog tega, kar je napisala Wikipedija. Viri so dostopni na posameznih člankih o zvezdah.

Lestvica Navidezna magnituda (mV) Lastno ime[1] Bayerjevo poimenovanje Razdalja (sv. l.) Spektralni razred
1 −26,74 Sonce   0,000015813 G2 V
2 −1,46 Sirij α CMa 8,6 A0mA1 Va, DA2
3 −0,74 Kanop α Car 310 A9 II
4 −0,27 (0,01 + 1,33) Rigil Kentavra & Toliman α Cen 4,4 G2 V, K1 V
5 −0,05 Arktur α Boo 37 K0 III
6 0,03 (−0,02–0,07var) Vega α Lyr 25 A0 Va
7 0,08 (0,03–0,16var) Kapela α Aur 42 K0 III, G1 III
8 0,13 (0,05–0,18var) Rigel β Ori 860 B8 Ia
9 0,34 Prokijon α CMi 11 F5 IV-V
10 0,46 (0,40–0,46var) Ahernar α Eri 140 B6 Vep
11 0,50 (0,2–1,2var) Betelgeza α Ori 640 M1-M2 Ia-ab
12 0,61 Hadar β Cen 350 B1 III
13 0,76 Altair α Aql 17 A7 V
14 0,76 (1,33 + 1,73) Acruks α Cru 320 B0.5 IV, B1 V
15 0,86 (0,75–0,95var) Aldebaran α Tau 65 K5 III
16 0,96 (0,6–1,6var) Antares α Sco 600 M1.5 Iab-Ib, B2.5 V
17 0,97 (0,97–1,04var) Spika α Vir 260 B1 III-IV, B2 V
18 1,14 Poluks β Gem 34 K0 III
19 1,16 Fomalhaut α PsA 25 A3 V
20 1,25 (1,21–1,29var) Deneb α Cyg 2,600 A2 Ia
21 1,25 (1,23–1,31var) Mimoza β Cru 350 B0.5 III, B2 V
22 1,39 Regul α Leo 77 B8 IVn
23 1,50 Adhara ε CMa 430 B2 II
24 1,62 Shaula λ Sco 700 B2 IV
25 1,62 (1,98 + 2,97) Kastor α Gem 52 A1 V, Am
26 1,64 Gacruks γ Cru 88 M3.5 III
27 1,64 Belatriks γ Ori 240 B2 III
28 1,65 Elnat β Tau 130 B7 III
29 1,69 Miaplakid β Car 110 A1 III
30 1,69 (1,64–1,74var) Alnilam ε Ori 2,000 B0 Ia
31 1,72 (1,81–1,87var + 4,27) Regor[a] γ1,2 Vel 840 WC8, O7.5III
32 1,74 Alnair α Gru 100 B6 V
33 1,77 Aliot ε UMa 81 A1 III-IVp kB9
34 1,77 Alnitak ζ Ori A 820 O9.5 Iab, B1 IV, B0 III
35 1,79 Dubhe α UMa 120 K0 III, F0 V
36 1,80 Mirfak α Per 590 F5 Ib
37 1,82 Vezen δ CMa 1,800 F8 Ia
38 1,84 Sargas θ Sco 270 F0 II
39 1,85 Kaus Australis ε Sgr 140 B9.5 III
40 1,86 Avior ε Car 630 K3 III, B2 Vp
41 1,86 Alkaid η UMa 100 B3 V
42 1,90 (1,89–1,94var) Menkalinan β Aur 100 A1mIV+A1mIV
43 1,91 Atria α TrA 420 K2 IIb-IIIa
44 1,92 Alhena γ Gem 100 A1.5 IV+
45 1,94 Peacock α Pav 180 B3 V
46 1,96 (1,99–2,39var + 5,57) Alsefina δ Vel 80 A1 Va(n), F7.5 V
47 1,98 Mirzam β CMa 500 B1 II-III
48 2,00 Alfard α Hya 180 K3 II-III
49 1,98 (1,86–2,13var) Severnica α UMi 430 F7 Ib
50 2,00 Hamal α Ari 66 K1 IIIb
51 2,08 (2,37 + 3,64) Algieba γ1 Leo 130 K0 III, G7 IIIb
52 2,02 Difda β Cet 96 K0 III
53 2,04 Mizar ζ UMa 78 A2 Vp, A2 Vp, Am
54 2,05 Nunki σ Sgr 220 B2.5 V
55 2,06 Menkent θ Cen 61 K0 III
56 2,05 (2,01–2,10var) Mirah β And 200 M0 III
57 2,06 Alferac α And 97 B8 IVpMnHg, A3 V
58 2,07 Rasalhag α Oph 47 A5 III
59 2,08 Kohab β UMi 130 K4 III
60 2,09 Saif κ Ori 720 B0.5 Ia
61 2,11 Denebola β Leo 36 A3 Va
62 2,12 (2,1–3,39var) Algol β Per 93 B8 V, K0 IV, A7m
63 2,15 (2,0–2,3var) Tiaki β Gru 170 M5 III
64 2,17 Muhlifain γ Cen 130 A0 III, A0 III
65 2,21 Aspidiske ι Car 690 A9 Ib
66 2,21 (2,14–2,30var) Suhail λ Vel 570 K4 Ib
67 2,23 (2,21–2,32var) Alfeka α CrB 75 A0 V, G5 V
68 2,23 (2,23–2,35var) Mintaka δ Ori 900 O9.5 II, B1 V, B0 IV
69 2,23 Sadr γ Cyg 1,500 F8 Iab
70 2,23 Eltanin γ Dra 150 K5 III
71 2,24 Schedar α Cas 230 K0 IIIa
72 2,25 Naos ζ Pup 1,100 O4 If(n)p
73 2,26 Almah γ And 350 K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V
74 2,28 (2,25–2,31var) Kaf β Cas 54 F2 III
75 2,29 Izar ε Boo 202 K0 II-III, A2 V
76 2,30 (2,29–2,34var) – α Lup 550 B1.5 III
77 2,30 (2,29–2,31var) – ε Cen 380 B1III
78 2,31 (1,6–2,32var) Dschuba δ Sco 400 B0.3 IV, B1-3 V
79 2,31 Laravag ε Sco 65 K1 III
80 2,35 (2,30–2,41var) – η Cen 310 B1.5 Vne
81 2,37 Merak β UMa 79 A1 IVps
82 2,38 Anka α Phe 77 K0.5 IIIb
83 2,39 Girtab[b] κ Sco 460 B1.5 III
84 2,40 (0,7–3,0var) Enif ε Peg 670 K2 Ib
85 2,42 (2,31–2,74var) Scheat β Peg 200 M2.5 II-IIIe
86 2,43 Sabik η Oph 88 A1 IV, A1 IV
87 2,44 Fekda γ UMa 84 A0 Ve
88 2,45 Aludra η CMa 2.000 B5 Ia
89 2,46 Markeb κ Vel 540 B2 IV
90 2,47 (1,6–3,0var) Navi[c] γ Cas 610 B0.5 IVe
91 2,48 Markab α Peg 140 A0 IV
92 2,48 Aljanah ε Cyg 72 K0 III-IV
93 2,50 Akrab β Sco 404 B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

 

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen
  2. ↑ Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen
  3. ↑ Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Naming Stars«. IAU Division C WG Star Names. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2020. Pridobljeno 12. avgusta 2018.
  2. ↑ Hoffleit, Dorrit; Jaschek, Carlos (1991). »The Bright star catalogue«. New Haven. Bibcode:1991bsc..book.....H.
  3. ↑ Bessell, Michael S. (2005). »Standard Photometric Systems«. Annual Review of Astronomy & Astrophysics. Zv. 43, št. 1. str. 293–336. Bibcode:2005ARA&A..43..293B. doi:10.1146/annurev.astro.41.082801.100251.
  4. ↑ Ducati, J. R. (2002). »VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system«. CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues. Zv. 2237. Bibcode:2002yCat.2237....0D.
  5. ↑ Macmillan Dictionary of Astronomy (Illingworth, Valerie, 1985). Dictionary Series (Second izd.). Springer. april 1985. str. 237. ISBN 9781349178032. Pridobljeno 24. septembra 2016.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ Landolt, Arlo U. (2009). »UBVRI Photometric Standard Stars Around the Celestial Equator: Updates and Additions«. The Astronomical Journal. Zv. 137, št. 5. str. 4186–4269. arXiv:0904.0638. Bibcode:2009AJ....137.4186L. doi:10.1088/0004-6256/137/5/4186.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_svetlejših_zvezd&oldid=6612279«