Pojdi na vsebino

Serval

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Serval[1]

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Carnivora (zveri)
Družina: Felidae (mačke)
Poddružina: Felinae
Rod: Leptailurus
Severtzov, 1858
Vrsta: L. serval
Znanstveno ime
Leptailurus serval
(Schreber, 1776)
Območje razširjenosti
Območje razširjenosti

Serval (znanstveno ime Leptailurus serval) je srednje velika mačka z dolgimi tacami, ozko glavo, vitkim telesom in velikimi ušesi.

Način življenja

[uredi | uredi kodo]

Čeprav je tipičen prebivalec savane ga najdemo tudi v barjih in bambusovih gozdovih. Najraje se zadržuje na krajih z gostim rastlinstvom, v bližini vode. Suhih predelov se izogiba. Zelo je razširjen v Afriki južno od Sahare, ne živi pa v gostem tropskem deževnem gozdu in suhih območjih. Serval je dober plezalec in plavalec, najbolj pa ga poznamo kot odličnega tekača. Je samotarska zver in svoj revir označuje z urinom. Ko servali izražajo konflikte, uporabljajo posebno tehniko grozilnih kretenj in glasnih krikov. Uporabljajo pa jih le, če je to nujno potrebno. Do svojih sovrstnikov so napadalne, le v času parjenja, pa še tedaj se raje umaknejo, kot pa bi se pobile.

Razmnoževanje

[uredi | uredi kodo]

Čas parjenja je pri servalih na določenih regijah različen. Včasih imajo samice celo dve legli na leto. Samce privabljajo z glasnim mijavkanjem. 1 do 4 mladičev se skoti po desetih tednih v skritem brlogu, postlanim s suhim listjem. Po skotitvi so še majhni, nebogljeni in slepi. Mati jih doji do sedmega meseca starosti, v tem času jih pa tudi uči loviti in preživeti. Ko so pripravljeni za samostojno življenje, jih mati nažene s svojega teritorija. Mladiči si nato sami poiščejo svoj revir. V ta namen prehodijo dolge razdalje, ko pa ga najdejo, mu ostanejo zvesti vse življenje.

Prehranjevanje

[uredi | uredi kodo]

Večinoma lovi v večernem mraku in ponoči. Izključno lovi ponoči tam, kjer se ljudje ukvarjajo s poljedelstvom. Pleni večinoma glodavce, ne odreče se pa tudi zajcem, malim antilopam in ponirkom, pticam, žabam in kuščarjem. Če gre za preživetje, se prehranjuje tudi s termiti, kobilicami in celo s sadeži. Serval pozna več tehnik lova. Včasih leži v zasedi in čaka na mimoidoči plen. Včasih pa uporabi tehniko presenečenja - se priplazi iz kritja in ko je oddaljen le nekaj metrov, nenadoma v teku napade žrtev. Da bi ujel ptiča, lahko skoči tudi 3 metre visoko. Svoj plen použije takoj, če pa ulovi kaj večjega, pa ga nekaj odstopi tudi drugim.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Wozencraft, W. Christopher (16. november 2005). »Order Carnivora (str. 532-628)«. V Wilson, D.E.; Reeder, D.M (ur.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. 540. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.
  2. Breitenmoser, C., Henschel, P. & Sogbohossou, E. (2008). Leptailurus serval . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 22 March 2009. Database entry includes justification for why this species is of least concern