Pojdi na vsebino

Rak želodca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
SopomenkeŽelodčni rak
Želodčna razjeda, ki je bila z biopsijo prepoznana kot rak in kirurško odstranjena
Specialnostonkologija, gastroenterologija uredi v wikpodatkih
SimptomiZgodnji: zgaga, bolečine v zgornjem delu trebuha, navzea, pomanjkanje teka.[1]
Poznejši: izguba telesne mase, porumenelost kože in beločnic, bruhanje, oteženo požiranje, kri v blatu[1]
Običajni začetekpo več letih[2]
Tipiželodčni karcinom, limfom, mezenhimski tumor[2]
VzrokiHelicobacter pylori, genetski[2][3]
Dejavniki tveganjakajenje, prehranski dejavniki, debelost[2][4]
Diagnostični postopkibiopsija, opravljena pri endoskopiji[1]
Preventivasredozemska prehrana, prenehanje kajenja[2][5]
Zdravljenjekirurško zdravljenje, kemoterapija, obsevalno zdravljenje, ciljano zdravljenje[1]
Prognozastopnja petletnega preživetja < 10 % (globalno)[6]
Pogostost3,5 milijona (2015)[7]
Smrti819.000 (2015)[8]

Rák želódca, tudi želódčni rák, je rak, ki nastane v steni želodca.[9] Sprva se lahko kaže z zgago, bolečinami v zgornjem delu trebuha, navzeo (siljenjem na bruhanje) in pomanjkanjem teka.[1] Poznejši znaki in simptomi so med drugim lahko izguba telesne mase, porumenelost kože in beločnic, bruhanje, oteženo požiranje ter kri v blatu.[1] Rak se lahko iz želodca razširi v druge dele telesa, zlasti v jetra, pljuča, kosti, potrebušnico in bezgavke.[10]

Najpogostejši vzrok raka želodca je okužba z bakterijo Helicobacter pylori, zaradi česar nastane v več kot 60 odstotkih primerov.[2][3][11] Pri okužbi z nekaterimi tipi bakterije H. pylori je tveganje večje kot pri drugih.[2] Kajenje, prehranski dejavniki, na primer vložena zelenjava, in debelost so drugi dejavniki tveganja.[2][4] V približno 10 odstotkih primerov se pojavlja v družinah, v enem do treh odstotkih pa nastane zaradi genetskih sindromov, podedovanih od staršev; sem spada na primer dedni difuzni rak želodca.[2] Po tkivnem izvoru je večinoma karcinom.[2] Ta vrsta ima številne podtipe.[2] V želodcu lahko nastanejo tudi limfomi in mezenhimski tumorji.[2] Bolezen običajno nastane v več fazah skozi leta.[2] Diagnoza običajno temelji na biopsiji, opravljeni pri endoskopiji.[1] Temu sledijo slikovne preiskave za ugotavljanje razširjenosti bolezni v drugih delih telesa.[1] Na Japonskem in v Južni Koreji, dveh državah z visoko pojavnostjo bolezni, izvajajo presejanje za raka želodca.[2]

Tveganje za raka želodca je manjše ob sredozemski prehrani, zmanjša pa se tudi ob prenehanju kajenja.[2][5] Šibki dokazi kažejo, da se tveganje za raka želodca zmanjša tudi ob zdravljenju okužbe z bakterijo H. pylori.[2][5] Če se zdravljenje raka začne dovolj zgodaj, ga je pogosto mogoče pozdraviti.[2] Pri tem gre za kombinacijo kirurškega zdravljenja, kemoterapije, obsevalnega zdravljenja in ciljanega zdravljenja.[1][12] Če se zdravljenje začne pozno, se priporoča paliacija.[2] Izidi zdravljenja so pogosto slabi, globalno z manj kot 10-odstotnim petletnim preživetjem.[6] Glavni razlog za to je, da večina bolnikov zdravnika obišče šele, ko je bolezen že napredovala.[6] V Združenih državah Amerike je petletno preživetje 28-odstotno,[13] v Južni Koreji pa presega 65 odstotkov, kar gre deloma pripisati presejalnim prizadevanjem.[2]

Globalno je rak želodca peti glavni vzrok raka in tretji glavni vzrok smrti zaradi raka, in sicer povzroča sedem odstotkov primerov raka in devet odstotkov smrti zaradi raka.[14] Leta 2012 je za njim na novo zbolelo 950.000 ljudi, umrlo pa 723.000 ljudi.[14] Pred 30. leti 20. stoletja je bil v večini delov sveta, tudi v večini zahodnoevropskih držav, najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.[15][16][17] Stopnja smrtnosti se je od takrat v mnogih delih sveta zmanjšala.[2] Domnevni razlog za to je zmanjšanje uživanja slane in vložene hrane, saj se je kot način ohranjanja sveže hrane uveljavilo hlajenje.[18] Rak želodca se najpogosteje pojavlja v Vzhodni Aziji in Vzhodni Evropi.[2] Pri moških se pojavlja dvakrat pogosteje kot pri ženskah.[2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 »Gastric Cancer Treatment (PDQ®)«. NCI. 17. april 2014. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2014. Pridobljeno 1. julija 2014.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 2,19 2,20 2,21 »Chapter 5.4«. World Cancer Report 2014. Svetovna zdravstvena organizacija. 2014. ISBN 9283204298.
  3. ↑ 3,0 3,1 Chang, A. H.; Parsonnet, J. (2010). »Role of Bacteria in Oncogenesis«. Clinical Microbiology Reviews. 23 (4): 837–857. doi:10.1128/CMR.00012-10. ISSN 0893-8512. PMC 2952975. PMID 20930075.
  4. ↑ 4,0 4,1 González CA; Sala N; Rokkas T (2013). »Gastric cancer: epidemiologic aspects«. Helicobacter. 18 (Supplement 1): 34–38. doi:10.1111/hel.12082. PMID 24011243.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 »Stomach (Gastric) Cancer Prevention (PDQ®)«. NCI. 27. februar 2014. Arhivirano iz spletišča dne 4. julija 2014. Pridobljeno 1. julija 2014.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Orditura, M; Galizia, G; Sforza, V; Gambardella, V; Fabozzi, A; Laterza, MM; Andreozzi, F; Ventriglia, J; Savastano, B; Mabilia, A; Lieto, E; Ciardiello, F; De Vita, F (Februar 2014). »Treatment of gastric cancer« (PDF). World Journal of Gastroenterology. 20 (7): 1635–49. doi:10.3748/wjg.v20.i7.1635. PMC 3930964. PMID 24587643. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. aprila 2014.
  7. ↑ »Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015«. Lancet. 388 (10053): 1545–1602. 8. oktober 2016. doi:10.1016/S0140-6736(16)31678-6. PMC 5055577. PMID 27733282.
  8. ↑ »Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015«. Lancet. 388 (10053): 1459–1544. 8. oktober 2016. doi:10.1016/s0140-6736(16)31012-1. PMC 5388903. PMID 27733281.
  9. ↑ »Stomach (Gastric) Cancer«. NCI. Arhivirano iz spletišča dne 4. julija 2014. Pridobljeno 1. julija 2014.
  10. ↑ Ruddon, Raymond W. (2007). Cancer biology (4. izd.). Oxford: Oxford University Press. str. 223. ISBN 9780195175431. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2015.
  11. ↑ McKee, Martin (2011). Sim, Fiona (ur.). Issues in public health (2. izd.). Maidenhead: Open University Press. str. 74. ISBN 9780335244225. Arhivirano iz spletišča dne 17. junija 2016.
  12. ↑ Wagner, Anna Dorothea; Syn, Nicholas LX; Moehler, Markus; Grothe, Wilfried; Yong, Wei Peng; Tai, Bee-Choo; Ho, Jingshan; Unverzagt, Susanne (29. avgust 2017). »Cochrane Database of Systematic Reviews«. doi:10.1002/14651858.cd004064.pub4. PMID 28850174. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  13. ↑ »SEER Stat Fact Sheets: Stomach Cancer«. NCI. Arhivirano iz spletišča dne 6. julija 2014. Pridobljeno 18. junija 2014.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Chapter 1.1«. World Cancer Report 2014. World Health Organization. 2014. ISBN 9283204298.
  15. ↑ Hochhauser, Jeffrey Tobias, Daniel (2010). Cancer and its management (6. izd.). Chichester, West Sussex, UK: Wiley-Blackwell. str. 259. ISBN 9781444306378. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2015.
  16. ↑ Skeel, Roland T.; Khleif, Samir N., ur. (2011). Handbook of cancer chemotherapy (8. izd.). Philadelphia: Wolter Kluwer. str. 127. ISBN 9781608317820. Arhivirano iz spletišča dne 18. septembra 2015.
  17. ↑ Knight, Joseph A. (2010). Human Longevity: The Major Determining Factors. Author House. str. 339. ISBN 9781452067223. Arhivirano iz spletišča dne 16. septembra 2015.
  18. ↑ Moore, Rhonda J.; Spiegel, David, ur. (2004). Cancer, culture, and communication. New York: Kluwer Academic. str. 139. ISBN 9780306478857. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2015.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rak želodca.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_želodca&oldid=6312850«