Punat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Punat 45°01′17″N, 14°37′55″E

Punat
Punat from Puntarska cove.jpg
Punat
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 1784 (2001)
Občina: Punat
Županija: Primorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Punat je naselje in pristanišče na otoku Krku (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Punat; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Punat, drugo največje naselje na Krku, leži na jugovzhodni strani Puntarske (Košuljanske) drage, nedaleč stran od plitvega in ozkega preliva Usta, ob istoimenskem zalivu. Kraj sestavljata dva dela; starejše naselje, malo odmaknjeno od morja in novejši del ob morski obali.

Vhod v zaliv Punat je globok samo 3,2 m in širok okoli 180 m. (V pripravi je projekt, da se plovno korito poglobi na 4,5 m).[1] Burja in jugozahodni veter lahko plovbo manjših plovil otežkočita ali celo onomogočita. Plovbo v prelivu uravnavajo usmerjevalne oznake in trije svetilniki.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost je turizem. V preteklosti je bila tu znana ladjedelnica, zdaj pa kraj slovi po eni največjih in najbolje opremljenih marin na vzhodni obali Jadrana. Marina Punat ima 860 privezov v morju in 300 mest na kopnem. Obiskovalcem nudi servisno delavnico, dva nepremična dvigala (5 in 10 t), premično (30 t) dvigalo, in splavno drčo. Poleg dveh avtokampov in enega nudističnega kampa so v kraju še štirje hoteli (H.Park I., Depandansa Park II., H. Kanjat in H.Omorika)[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Staro ime kraja Villa di Ponte izvira iz leta 1480[3]. Med najstarejše zgradbe v kraju spada »stari toš«, mlin za olive, ki je bil postavljen v 18. stoletju. Župnijska cerkev, postavljena 1773, je bila 1934 pregrajena. Na koncu zaliva , ob cesti proti Krku, okoli 3 km od naselja, stoji cerkvica sv. Dunata, postavljena v 9. stoletju, eden najstarejših spomenikov posebne oblike (cerkvica ima kupolo nad centralnim prostorom in dve polkrožni apsidi).

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[4]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1241 1363 1667 2120 2372 2447 2626 2320 1958 1917 1635 1390 1546 1696 1784

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hrvatska 808 luka in uvala, Nediljko Dominović d.o.o., Zagreb, 2007
  2. ^ Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje, Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana, 2003
  3. ^ Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
  4. ^ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]