Pojdi na vsebino

Primerjava raketnih motorjev

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Primerjava raketnih motorjev, seznam vsebuje raketne motorje na trda, tekoča goriva in ionske potisnike. Seznam ne vsebuje vseh motorjev.

Okrajšave:

Raketni motor Država Izdelovalec Nosilna raketa Stopnja Gorivo Specifični impulz (vakuum) (s) Potisk v vakuumu (N) Masa (kg) Razmerje potisk/teža Pritisk v zgorevalni komori (bar) Status Motor
Vulcain[1]

HM-60

  Evropa Aérospatiale Ariane 5 Prva LH2/LOX 431 1.075.000 1.300 84,318 102 Upokojen Vulcain
Vulcain 2[2][3]  Evropa Aérospatiale Ariane 5 Prva LH2/LOX 429 1.359.000 1.800 81,04?[Op. 1] V uporabi Vulcain 2
P230[4]  Evropa Société Nationale des Poudres et Explosifs (SNPE) Ariane 5 Trdogorivni potisnik HTPB(68/18) 286 6.472.300 268.000 V uporabi P230
HM7B[5][6]  Evropa Snecma Ariane 5 ECA Zgornja LH2/LOX 446 64.800 165 40,05?[Op. 2] 37 V uporabi HM7B
RD-180[7]  Rusija NPO Energomaš Atlas V Prva RP-1/LOX 338 4.150.000 5.480 78,44 266,8 V uporabi RD-180
RD-191  Rusija NPO Energomaš Angara (Družina raket) Prva RP-1/LOX 337 2.090.000 2.200 96,9?[Op. 3] 263,4 V uporabi RD-191
RD-0124

14Д23

  Rusija TsSKB Progress Sojuz (raketa)
Angara (družina raket)		 Druga in tretja RP-1/LOX 359 294.300 480 62,5?[Op. 4] 162 V uporabi RD-0124
NK-33-1 (AJ26-58)[8]

11Д111

  Sovjetska zveza Kuznecov
Aerojet		 Antares (raketa)
Soju (raketa)		 Prva RP-1/LOX 331 1.638.000 1.222 136,8 145 V uporabi NK-33-1 (AJ26-58)
Gamma 8[9]  Združeno kraljestvo Bristol Siddeley Black Arrow Prva H2O2/Kerozin 265 234.800 342 70,01 47,40 Upokojen Gamma 8
Gamma 2[10]  Združeno kraljestvo Bristol Siddeley Black Arrow Druga H2O2/Kerozin 265 68.200 173 40,22 Upokojen Gamma 2
Waxwing[11]  Združeno kraljestvo Bristol Aerojet Black Arrow Zgornja Trdogorivni potisnik 278 29.400 87 Upokojen Waxwing
Merlin 1C ZDA SpaceX Falcon 9
Falcon 1		 1/2 RP-1/LOX 304,8 480.000 630 96 67,7 Upokojen Merlin 1C
Merlin 1D

Raketni motor z največjim razmerje potsik/teža[12]

 ZDA SpaceX Falcon 9
Falcon Heavy		 1/2 RP-1/LOX 310 720.000 490 150 97 V uporabi Merlin 1D
Raptor[13] ZDA SpaceX Prva Tekoči metan/LOX 380 8.200.000[14] V razvoju Raptor
RD-171M

Najmočnješi tekočegorivni raketni motor[15]

  Rusija NPO Energomaš Zenit-3SL (Sea Launch)
Zenit-3SLB (Land Launch)		 Prva RP-1/LOX 337,2 7.904.000 9.300 86,6 V uporabi RD-171M
RD-107A[16]

14Д22

  Rusija NPO Energomaš Sojuz-FG
Sojuz-2		 Prva RP-1/LOX 320,2 1.020.240 1.156 61,2 V uporabi RD-107A
RD-108A

14Д21

  Rusija NPO Energomaš Sojuz-FG
Sojuz-2		 Druga RP-1/LOX 320,6 922.140 1.151 55,5 V uporabi RD-108A
RD-117[17]

11Д511

  Sovjetska zveza NPO Energomaš Sojuz-U Prva RP-1/LOX 315,8 978.000 1.250 53,2 V uporabi RD-117
RD-118

11Д512

  Sovjetska zveza NPO Energomaš Sojuz-U Druga RP-1/LOX 314,5 999.639 1.155 58,6 V uporabi RD-118
LE-5  Japonska Mitsubishi Heavy Industries
NASDA		 H-I Zgornja LH2/LOX 450 102.900 255 36,5 Upokojen LE-5
LE-5A  Japonska Mitsubishi Heavy Industries
NASDA		 H-II Zgornja LH2/LOX 452 121.500 248 39,8 Upokojen LE-5A
LE-5B  Japonska Mitsubishi Heavy Industries
JAXA		 H-IIA
H-IIB		 Zgornja LH2/LOX 447 137.200 285 49,1?[Op. 5] 35,8 V uporabi LE-5B
LE-7  Japonska Mitsubishi Heavy Industries
NASDA		 H-II Prva LH2/LOX 446 1.078.000 1.714 64,13 127 Upokojen LE-7
LE-7A  Japonska Mitsubishi Heavy Industries
JAXA		 H-IIA
H-IIB		 Prva LH2/LOX 440 1.098.000 1.800 65,9 120 V uporabi LE-7A
SRB-A  Japonska IHI Aerospace
JAXA		 H-IIA
H-IIB		 Trdogorivni potisnik Trdo 280 (SRB-A)
284 (SRB-A3 verzija H-IIA F18)		 2.260.000 (SRB-A)
2.500.000 (SRB-A3 verzija H-IIA F18)		 71.800 V uporabi SRB-A
RS-68A

Najmočnejši raketni motor na vodik

 ZDA Pratt & Whitney Rocketdyne Delta IV
Delta IV Heavy		 Prva LH2/LOX 412 3.560.000[18] 6.600 51,2 97 V uporabi RS-68A
Atlas V SRB ZDA Aerojet Atlas V Trdogorivni potisnik Trdo 40.824 z gorivom V uporabi Atlas V SRB
F-1 (raketni motor)

Najmočnejši tekočegorivni motor z eno šobo

 ZDA Rocketdyne Saturn V Prva RP-1/LOX 263 6.770.000 8.391 82,27?[Op. 6] 70 Upokojen F-1
RS-25 - SSME ZDA Pratt & Whitney Rocketdyne Space shuttle Prva LH2/LOX 452,3 2.279.000 3.526 65,91?[Op. 7] 206,4 Upokojen RS-25
Space Shuttlov trdogorivni potisnik

Najmočnejši raketni motor, ki je poletel

 ZDA Thiokol Space Shuttle
Ares I		 Trdogorivni potisnik APCP 268 14.000.000 590.000
z gorivom		 Neaktiven Space Shuttlov trdogorivni potisnik
J-2[19] ZDA Rocketdyne Saturn V
Saturn IB		 Prva LH2/LOX 421 1.033.100 1.438 73,18 30 Upokojen J-2
J-2X[20][21] ZDA Pratt & Whitney Rocketdyne Space Launch System Zgornja LH2/LOX 448 1.310.000 2.430 54,97?[Op. 8] 30 V razvoju J-2X
RL-10B-2[22][23] ZDA Pratt & Whitney Rocketdyne Delta III
Delta IV		 Zgornja LH2/LOX 462 109.890 277 41 44 V uporabi RL-10B-2
RL-10A-4-2[23][24] ZDA Pratt & Whitney Rocketdyne Atlas V Zgornja LH2/LOX 451 99.100 167 59 39 V uporabi RL-10A-4-2
NSTAR[25][26] ZDA Hughes Electron Dynamics
Boeing		 Deep Space 1
Dawn		 Ionski potisnik Ksenon 3.100 @2,3 kW 0,0920 @2,3 kW 8,2 V uporabi NSTAR
HiPEP

Najmočnejši ionski potisnik

 ZDA NASA Jupiter Icy Moons Orbiter Ionski potisnik Ksenon 9.620 @39,3 kW 0,670 @39,3 kW Preklican HiPEP
NEXT ZDA NASA Ionski potisnik Ksenon 4.100 @6,9 kW 0,236 @6,9 kW V razvoju NEXT
VASIMR ZDA Ad Astra Rocket Company Elektromagnetni potisnik Argon 5.000 @200 kW 5? @200 kW V razvoju VASIMR
PPS-1350  Rusija
 Evropa		 OKB Fakel
Snecma		 SMART-1 Hall potisnik Ksenon 1.650 @1,5 kW 0.088 @1,5 kW 5,3 0,0017?[Op. 9] V uporabi PPS-1350
SPT-100  Rusija OKB Fakel LS-1300 sateliti Hall potisnik Ksenon 1.500 @1,35 kW 0,083 @1,35 kW 3,5 0,0024?[Op. 10] V uporabi SPT-100
Boeing 601HP

Prvi ionski potisnik na operativnem komercialnem satelitu (PAS-5)

 ZDA Boeing Boeing 601HP sateliti Ion thruster Ksenon 2.568 @0,5 kW 0,018 @0,5 kW V uporabi Boeing 601HP
Boeing 702 ZDA Boeing Boeing 702 sateliti Ionski potisnik Ksenon 3.800 @4,5 kW 0,165 @4,5 kW V uporabi Boeing 702
KVD-1[27]

11Д56У

  Rusija KBKhM GSLV Mk I Zgornja LH2/LOX 462 69.626 282 25,17 55,9 Neaktiven KVD-1
CE-7.5[28][29]  Indija ISRO GSLV Mk II Upper LH2/LOX 454 73.550 445 16,85[Op. 11] 58 V uporabi CE-7.5
PSLV-1[30]  Indija ISRO PSLV Prva HTPB 269 4.860.000 160.200 58 V uporabi PSLV-1
SLV-1[31]  Indija ISRO PSLV Potisnik HTPB 253 502.600 10.800 43 V uporabi SLV-1
RD-264[32]

11Д119

  Sovjetska zveza NPO Energomaš Dnepr-1 Prva N2O4/UDMH 318 4.521.000 3.600 128 206 V uporabi RD-264
RD-276[33]

14Д14М

  Rusija NPO Energomaš Proton-M Prva N2O4/UDMH 316 1.830.000 1,260 148 169 V uporabi RD-276
RD-0120[34]

11Д122

  Sovjetska zveza KBKhA Energija Prva LH2/LOX 455 1.962.000 3.450 5.780 219 Upokojen RD-0120
RD-193 (RD-181)[35]  Rusija NPO Energomaš Sojuz-1
Antares (raketa)		 Prva RP-1/LOX 337,5 2.090.000> 1.900 112 V razvoju RD-193
Aestus[36]  Evropa Airbus Defence and Space Ariane 5 ES Zgornja N2O4/MMH 324 30.000 111 27,6 11 V uporabi Aestus
Aestus II[37]  Evropa Airbus Defence and Space Zgornja N2O4/MMH 340 55.400 138 40,9 60 V razvoju Aestus II
Blue Origin BE-4 ZDA Blue Origin Atlas V Prva Tekoči metan/LOX ni znano V razvoju BE-4

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑
  2. ↑
  3. ↑
  4. ↑
  5. ↑
  6. ↑
  7. ↑
  8. ↑
  9. ↑
  10. ↑
  11. ↑

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Vulcain«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 5. avgusta 2014. Pridobljeno 27. decembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  2. ↑ »Vulcain 2«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 2. novembra 2014. Pridobljeno 27. decembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  3. ↑ »VULCAIN 2 : Thrust Chamber« (PDF). astrium.eads.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. maja 2014. Pridobljeno 27. decembra 2011.
  4. ↑ »P230«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 5. avgusta 2014. Pridobljeno 27. decembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  5. ↑ »HM7-B«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 27. oktobra 2014. Pridobljeno 27. aprila 2012.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  6. ↑ »PROPULSION SPATIALE : HM7B« (PDF). astrium.eads.net. Arhivirano iz prvotnega dne 23. decembra 2014. Pridobljeno 27. aprila 2012.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  7. ↑ »RD-180«.
  8. ↑ »NK-33«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 25. junija 2002. Pridobljeno 30. januarja 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  9. ↑ »Gamma 8«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 5. avgusta 2014. Pridobljeno 26. aprila 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  10. ↑ »Gamma 2«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 5. avgusta 2014. Pridobljeno 26. aprila 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  11. ↑ »Black Arrow-3«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 5. avgusta 2014. Pridobljeno 26. aprila 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  12. ↑ »Spacex's Merlin 1D Engine Achieves Flight Qualification«. SpaceX. 20. marec 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. decembra 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  13. ↑ »Huge Mars Colony Eyed by SpaceX Founder«. Discovery News. 13. december 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2014. Pridobljeno 14. marca 2014.
  14. ↑ Butler, Amy; Svitak, Amy. »AR1 vs. Raptor: New rocket program will likely pit kerosene against methane«. Št. 2014-06-09. Aviation Week & Space Technology. SpaceX is developing the Raptor as a reusable engine for a heavy-lift Mars vehicle, the first stage of which will feature 705 metric tons of thrust, making it 'slightly larger than the Apollo F-1 engine,' Tom Mueller, SpaceX vice president of propulsion development, said during a space propulsion conference last month in Cologne, Germany. The vacuum version is targeting 840 metric tons of thrust with 380 sec. of specific impulse. The company is testing subscale components using the E-2 test stand at NASA's Stennis Space Center in Mississippi, says Stennis spokeswoman Rebecca Strecker. ... Mueller said many people ask why the company switch to methane for its Mars rocket. With reusability in mind, SpaceX's cost studies revealed that 'by far the most cost-effective propellant to use is methane,' he said, which would be easier than hydrogen to manufacture on Mars. {{navedi novice}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč)
  15. ↑ »RD-171M«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2014. Pridobljeno 26. novembra 2012.
  16. ↑ »РД-107/108«. NPO Energomash. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2014. Pridobljeno 27. novembra 2012.
  17. ↑ »RD-117«. lpre.de. Arhivirano iz prvotnega dne 13. februarja 2015. Pridobljeno 27. novembra 2012.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  18. ↑ »Delta IV Heavy«. SPACEFLIGHT101. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2014. Pridobljeno 2. novembra 2014.
  19. ↑ »J-2«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 2. februarja 2015. Pridobljeno 23. decembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  20. ↑ »J-2X Engine«. Pratt & Whitney Rocketdyne. Arhivirano iz prvotnega dne 24. junija 2012. Pridobljeno 23. decembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  21. ↑ »J-2X«. Encyclopedia Astronautica. Arhivirano iz prvotnega dne 5. avgusta 2014. Pridobljeno 23. decembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  22. ↑ »RL-10B-2«. Encyclopedia Astronautica. 23. december 2011. Arhivirano iz prvotnega dne 4. decembra 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  23. 1 2 »RL-10 - Specifications«. Spaceandtech. 23. december 2011. Arhivirano iz prvotnega dne 1. decembra 2011. Pridobljeno 23. decembra 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  24. ↑ »RL-10A-4-2«. Encyclopedia Astronautica. 23. december 2011. Arhivirano iz prvotnega dne 5. avgusta 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  25. ↑ Sovey, J.S.; Rawlin, V.K.; Patterson, M.J. (Maj–junij 2001). »Ion Propulsion Development Projects in U. S.: Space Electric Rocket Test 1 to Deep Space 1«. Journal of Propulsion and Power. 17 (3): 517–526. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2015. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  26. ↑ »Hughes' Ion Engine Serving as Primary Propulsion to NASA's Deep Space 1«. www.boeing.com. 24. december 2011. Arhivirano iz prvotnega dne 16. julija 2012. Pridobljeno 23. decembra 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  27. ↑ Двигатель КВД1 (v ruščini). КБХМ им. A.M. Исаева. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  28. ↑ »Indigenous Cryogenic Engine and Stage«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2014. Pridobljeno 6. januarja 2014.
  29. ↑ »GSLV Launch Vehicle Information«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. januarja 2014. Pridobljeno 6. januarja 2014.
  30. ↑ »PSLV-1«. Pridobljeno 4. aprila 2014.
  31. ↑ »SLV-1«. Pridobljeno 4. aprila 2014.
  32. ↑ »RD-264«. Pridobljeno 4. aprila 2014.
  33. ↑ »РД-253«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2012. Pridobljeno 5. aprila 2014.
  34. ↑ »RD0120«. KBKhA.
  35. ↑ »Energomash Test Fires New RD-193 Engine«. parabolicarc.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. decembra 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  36. ↑ »Aestus Rocket Engine«. Airbus Defence and Space. Arhivirano iz prvotnega dne 16. decembra 2014. Pridobljeno 29. januarja 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  37. ↑ »Aestus Rocket Engine«. Airbus Defence and Space. Arhivirano iz prvotnega dne 15. decembra 2014. Pridobljeno 29. januarja 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Primerjava_raketnih_motorjev&oldid=6570448«