Vito Kraigher: Razlika med redakcijama
m {{DEFAULTSORT:Kraigher, Vito}} |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{infopolje oseba}} |
{{infopolje oseba}} |
||
'''Vito Kraigher''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]], * [[1911]], |
'''Vito Kraigher''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]], * 15. julij [[1911]], [[Lenart v Slovenskih goricah|Sv. Lenart v Slovenskih Goricah]], † 4. maj 1945, Podsmrečje pri Turjaku. |
||
V Ljubljani je študiral pravo. Leta 1937 sem je oženil z Emico, roj. Kreps, zdravnico in simpatizerko komunistične partije. Kot štipendist francoske vlade je leta 1937 odšel na študij v Pariz. Tam je bil v stalnih stikih s slovenskimi [[Komunistična partija Slovenije|komunisti]], zlasti s [[Prežihov Voranc|Prežihovim Vorancem]]. Po povratku v Maribor v jeseni 1938 se je takoj vključil v partijsko organizacijo mariborskih pravnikov. Poleti leta 1940 je prišel v Kranj v pisarno dr. [[Jože Vilfan|Jožeta Vilfana]]. Po okupaciji Jugoslavije se je leta 1941 takoj vključil v partijsko organizacijo na sodišču in v [[Osvobodilna fronta|OF]], kjer je bil pa zaposlen na anagrafu. Jeseni 1941 je bil vključen v ljubljansko policijo [[Varnostno-obveščevalna služba|VOS]]-a in v njej odgovoren za vojaško obveščevalno službo. Bil je tudi član študijske komisije pri predsedstvu [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]]. Na partijski strani so bili nekateri do njega rezervirani zaradi njegove povezanosti s Prežihovim Vorancem in izkušnjami iz ilegalnega delovanja v tujini skupaj z [[Zdenka Kidrič|Zdenko]] in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]].<ref>{{Navedi revijo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|date=25. 5. 2005|title=Podatki o dr. Vitu Kraigherju so bili državna tajnost|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/715/ARHIVI_2005-1.pdf#page=87|magazine=Arhivi 28 (2005), št. 1|pages=77-85}}</ref> |
|||
| ⚫ | |||
V zadnji ofenzivi Nemcev je bil 1. aprila 1945 na Goriškem ujet, izročen [[Slovensko domobranstvo|domobrancem]] in prepeljan v zapore ljubljanske politične policije, kjer so ga zasliševali in mučili. V predzadnji številki glasila [[Slovensko domobranstvo (razločitev)|Slovensko domobranstvo]] je 25. aprila 1945 vest o njegovem zajetju in napoved njegove likvidacije: "Tako sedi v ljubljanskih zaporih eden največjih komunističnih zločincev in organizatorjev morij po vsem Slovenskem. Viktor Kraigher je bil tudi organizator skoraj vseh morij po ljubljanskih ulicah v letih 1942-1943. Bil je na čelu partijske trojke, ki je s [[Edvard Kardelj|Kardeljem]] in [[Lidija Šentjurc|Šentjurčevo]] določevala in izvajala umore. Sedaj kazni ne bo ušel!"<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovensko domobranstvo|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWOJ3G6Q|website=www.dlib.si|accessdate=2021-06-16}}</ref> |
|||
| ⚫ | V noči s 3. na 4. maj so ga skupaj s še 28 drugimi ujetniki, med katerimi je bila tudi [[Neda Geržinič]], odpeljali na [[Grad Turjak|Turjak]], kjer so jih skrivaj pobili in zagrebli v volčjo jamo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Založba Borec, Ljubljana|year=1975|isbn=|location=|page=46|cobiss=6986809}}</ref> |
||
Njegov mlajši brat je [[Sergej Kraigher]]. |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 12:20, 16. junij 2021
| Vito Kraigher | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 1911[1] |
| Smrt | 1945[1] Grad Turjak |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | pravoznanec, politik |
Vito Kraigher, slovenski pravnik in politik, * 15. julij 1911, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah, † 4. maj 1945, Podsmrečje pri Turjaku.
V Ljubljani je študiral pravo. Leta 1937 sem je oženil z Emico, roj. Kreps, zdravnico in simpatizerko komunistične partije. Kot štipendist francoske vlade je leta 1937 odšel na študij v Pariz. Tam je bil v stalnih stikih s slovenskimi komunisti, zlasti s Prežihovim Vorancem. Po povratku v Maribor v jeseni 1938 se je takoj vključil v partijsko organizacijo mariborskih pravnikov. Poleti leta 1940 je prišel v Kranj v pisarno dr. Jožeta Vilfana. Po okupaciji Jugoslavije se je leta 1941 takoj vključil v partijsko organizacijo na sodišču in v OF, kjer je bil pa zaposlen na anagrafu. Jeseni 1941 je bil vključen v ljubljansko policijo VOS-a in v njej odgovoren za vojaško obveščevalno službo. Bil je tudi član študijske komisije pri predsedstvu SNOS. Na partijski strani so bili nekateri do njega rezervirani zaradi njegove povezanosti s Prežihovim Vorancem in izkušnjami iz ilegalnega delovanja v tujini skupaj z Zdenko in Borisom Kidričem.[2]
V zadnji ofenzivi Nemcev je bil 1. aprila 1945 na Goriškem ujet, izročen domobrancem in prepeljan v zapore ljubljanske politične policije, kjer so ga zasliševali in mučili. V predzadnji številki glasila Slovensko domobranstvo je 25. aprila 1945 vest o njegovem zajetju in napoved njegove likvidacije: "Tako sedi v ljubljanskih zaporih eden največjih komunističnih zločincev in organizatorjev morij po vsem Slovenskem. Viktor Kraigher je bil tudi organizator skoraj vseh morij po ljubljanskih ulicah v letih 1942-1943. Bil je na čelu partijske trojke, ki je s Kardeljem in Šentjurčevo določevala in izvajala umore. Sedaj kazni ne bo ušel!"[3]
V noči s 3. na 4. maj so ga skupaj s še 28 drugimi ujetniki, med katerimi je bila tudi Neda Geržinič, odpeljali na Turjak, kjer so jih skrivaj pobili in zagrebli v volčjo jamo.[4]
Njegov mlajši brat je Sergej Kraigher.
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor/148204387
- ↑ Dornik Šubelj, Ljuba (25. maj 2005). »Podatki o dr. Vitu Kraigherju so bili državna tajnost« (PDF). Arhivi 28 (2005), št. 1. str. 77–85.
- ↑ »dLib.si - Slovensko domobranstvo«. www.dlib.si. Pridobljeno 16. junija 2021.
- ↑ Vidic, Jože (1975). Po sledovih črne roke. Založba Borec, Ljubljana. str. 46. COBISS 6986809.
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |