Roman Vodeb: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
AstroFizMat (pogovor | prispevki)
3.558 urejanj
Nekakšen "kompromis" -> odstranjene informacije, ki h kratkemu opisu ne doprinesejo veliko (bralec si lahko več sam prebere v njegovih delih).
cel odstavek "Prispevek" je praktično kopija s spletne strani, ki gotovo ni neodvisni vir!
Vrstica 19: Vrstica 19:
=== Zasebno življenje ===
=== Zasebno življenje ===
Roman Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar in imata dva sinova: Tim (letnik 1990) in Nik (letnik 1994).
Roman Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar in imata dva sinova: Tim (letnik 1990) in Nik (letnik 1994).

== Doprinos k psihoanalizi<ref name=":1" /> ==
Vodebov doprinos k [[Sigmund Freud|Freudovi]] konceptualizaciji duševnosti (psihoanalizi) je v tem, da poudarja različnost obeh spolov – moških in žensk – ter vlogo [[Nezavedno|nezavednega]], ki mu poveljuje otroštvo in seveda seksualnost. Posledično je radikalni kritik vsakršnega [[Feminizem|feminizma]] (še posebej [[Simone de Beauvoir]]) in [[Teorija spolov|teorije spolov]]. V svoji kritiki feminizma in enačenja spolov se opira na [[Sigmund Freud|Sigmunda Freuda]] in njegovo tezo: »''Anatomija (genitalij) je usoda!''« Ob tem freudovsko dodaja, da so moške genitalije (penis) konstitutivno »dajajoče«, ženske (vagina) pa konstitutivno »sprejemajoče« na simbolni ravni v družbenih in partnerskih odnosih.

V svoji konceptualizaciji se mestoma navezuje na [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], mestoma pa se od njega oddaljuje. Primer je njegovo razmišljanje o človeku kot simbolnem bitju zaradi njegovih misli in ne govora. Šport (tako kot umetnost ali vsakdanje rituale, spodrsljaje, zmote) klasično freudovsko prebere kot simptom, ki ima svojo simbolno formo/strukturo. Njegova znamenita teza je, da gol pri nogometu ni le gol (ali koš pri košarki), pač pa simbol ženskih genitalij (vagine). Njegov [[panseksualizem]] – še posebej športni – je v osnovi vezan na Ojdipov in/oz. kastracijski kompleks (športni nasprotniki so simbolni zastopniki osovraženega ojdipskega očeta, ki ga je treba kastrirati – v isti luči pa športniki sami sebe nezavedno vidijo kot kastratibilne, torej premagljive …). Njegov epistemološki prelom v razumevanju športa in [[Športologija|športologije]] (kineziologije) je ravno v tem, da ima šport – tako kot sanje – svojo latentno strukturo. Da bi resnično razumeli šport, ga moramo najprej »prevesti«, dešifrirati – tako kot sanje.

Vodeb je svojo freudovskost oz. (teoretsko) psihoanalitičnost apliciral na razumevanje športa, kar ni naletelo na odobravanje matične športne stroke. Njegov doktorat ''Šport skozi psihoanalizo'' so mu na [[ISH]] zaradi neodobravanja onemogočili.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Protest proti gostovanju Romana Vodeba na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu|url=https://www.mladina.si/194220/protest-proti-gostovanju-romana-vodeba-na-knjiznem-sejmu-v-cankarjevem-domu/|website=Mladina.si|accessdate=2020-11-03|date=17. november 2019|publisher=|last=Košir|first=Izak}}</ref> Leta 2001 je kljub temu izdal kultno knjigo z enakim naslovom: ''[[Šport skozi psihoanalizo]]''. Po letu 2005 in po izdaji svoje zadnje športološke knjige ''Intepretacija športa'' se posveča psihoanalizi vsakdanjega življenja, dnevne rutine, umetnosti in tudi politike.

V sociološkem kontekstu je blizu ameriškega funkcionalista [[Talcott Parsons|Talcotta Parsonsa]], hkrati pa je radikalni kritik kanadskega sociologa [[Erving Goffman|Ervinga Goffmana]] ter eksistencialistične filozofinje [[Simon de Beauvori]] in njenega feminizma. Poleg Freuda se naslanja še na [[Melanie Klein]] ter njena učenca [[Donald Winnicott|Donalda Winnicotta]] in [[John Bowlby|Johna Bowlbyja]]. Slednje je teoretsko združeno v njegovi najnovejši knjigi ''[[Prvi spol]]'' (2019).


== Športni dosežki ==
== Športni dosežki ==

Redakcija: 18:50, 29. december 2020

Roman Vodeb
Rojstvo13. avgust 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1] (60 let)
Trbovlje[1]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Alma materFakulteta za šport v Ljubljani
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Poklicpsihoanalitik, športnik, trener
Otroci2
Spletna stran
roman-vodeb.si

Roman Vodeb, slovenski publicist, bloger in teoretični psihoanalitik ter nekdanji športnik, trener in športni funkcionar, * 13. avgust 1963, Trbovlje

Bil je zaposlen v Športni zvezi Trbovlje in je deloval kot član odbora za šport na lokalni ravni Olimpijskega komiteja Slovenije.[2] Nekaj časa je sodeloval z alpsko smučarko Ilko Štuhec.[3] Udejstvuje se kot teoretični psihoanalitik, čeprav se na tem področju ni nikoli formalno izobraževal.[4] V javnosti je znan po svojih odklonilnih stališčih do feminizma[5] in odraščanja otrok pri samskih ali istospolno usmerjenih starših.[6]

Življenje in delo[7]

Mladost

Roman Vodeb je odraščal v štiričlanski delavski družini v Trbovljah. Tam je končal tudi osnovno šolo. Zaključil je Srednjo Pedagoško gimnazijo (Ledina) v Ljubljani. Vsa leta je bil aktiven športnik. Leta 1983 se je vpisal na Fakulteto za telesno kulturo (šport). V mladinskih kategorijah je na jugoslovanskih prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolventa profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu Partizan Trbovlje, kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.[2] Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) Tino Trugar tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čemer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na Fakulteti za šport je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih. Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na Institutum Studiorum Humanitatis (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) je »končal« v letu 2000 in/oz. 2002, čeprav mu doktorske naloge Šport skozi psihoanalizo na ISH niso pustili zagovarjati.

Psihoanaliza

V sklopu zadnjih dveh podiplomskih študijev (modulov in izpitov) se je angažiral tudi pri tematiziranju različnih družbenih fenomenov, ki nimajo nič s športom, se pa navezujejo na psihoanalizo in teorijo ideoloških mehanizmov ter teorijo institucije. Ob angažirani publicistični dejavnosti (v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter tri bloge) je napisal tudi pet odmevnih knjig: Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999), ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti Šport skozi psihoanalizo (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) Subjekt v ideologiji (športa) (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje Interpretacija športa (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je O spolu (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) (2011). Prvi spol (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na Slovenskem knjižnem sejmu in privabil protestnike.[8]

Sedanje delo

Od leta 1987 do maja 1996 je bil profesionalni trener in pedagoški delavec v vrtcu, od takrat naprej do maja 2001 pa je bil zaposlen kot sekretar Zveze športnih društev Trbovlje, od maja 2001 naprej pa kot samostojni občinski strokovni sodelavec za šport. V letu 2002 je za eno leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za šport Trbovlje. V letu 2003 je bil potrjen za direktorja za polni mandat (do leta 2007) – od 2007 pa osebni svetovalec (psihoterapevt), publicist, blogar, kritično-(psiho)analitični mislec. Odmevne so (bile) tudi njegove oddaje na TV3 (Faktor) in njegove kolumne za Fokuspokus.[9] Zaradi medijske blokade se pojavlja tudi na gledališkem odru kot »Sigman Frojdeb« kontroverznimi satiričnimi mono/duo tragikomičnimi, vselej satiričnimi, predstavami (»Seks, Freud in jaz« oz. »Ajde miška, to mi deli!«, »Lepotica in psihoanalitična zver«, »Najstnica pri seksologu«, »Razočarana gospodinja pri seksologu« …), iz katerih je razbrati, da Roman Vodeb na izrecno željo tudi (psiho)terapira (kljub temu, da nima uradne licence za izvajanje psihoterapije).

Vodeb je slovenski javnosti poznan tudi po številnih kontroverznih in šokantnih intervjujih in izjavah po številnih televizijah in radijskih postajah in medmrežnih portalih. Na lokalni TV Trbovlje je imel tudi svoje oddaje (Modrovanja in Razbito). Na radiu »Europa 05« pa je imel v letu 2015 tudi redne tedenske radijske kolumne/komentarje. Na internetnem portalu Nova24TV pa je leta 2015 (za eno leto) postal tedenski kolumnist. Kot komentator je (bil) septembra 2018 udaren na TV3 v oddaji Faktor, od julija 2019 naprej pa tudi kot tedenski kolumnist portala Fokuspokus.[9] Še vedno objavlja zapise na platformi PublishWall.[10]

Zasebno življenje

Roman Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar in imata dva sinova: Tim (letnik 1990) in Nik (letnik 1994).

Športni dosežki

Sodeloval je na 35. državnem prvenstvu v športni gimnastiki v Prilepu, 19.–21. junija 1981. Dosegel je 3. mesto.[11] Poleg tega je sodeloval na še več tekmovanjih, kjer je tudi osvajal visoka mesta.

Gledališče

Nastopil je kot Sigman Frojdeb v predstavah:

  • Razočarana gospodinja pri seksologu (2016)[12]
  • Najstnica pri seksologu (2016)[13]
  • Ajde miška, to mi deli! (2015)[14]
  • Lepotica in psihoanalitična zver (2014)[15]
  • Seks, Freud in jaz (2012)[16]

Bibliografija

Strokovni članki

  • "Preskakovanje ovire v 20 sekundah kot test eksplozivne, elastične, vzdržljivostne odrivne moči". Trener, učitelj, vaditelj: strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 46-50
  • "Ugotavljanje relativne eksplozivne odrivne moči in hitrosti s tekaškimi testi za deklice". Trener, učitelj, vaditelj: strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 41-45
  • "Vrednotenje testa skok v daljino z mesta z vidika relativne eksplozivne moči za deklice". Trener, učitelj, vaditelj: strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 35-40

Knjige

  • Prvi spol - ali: penis in ženska želja. Ljubljana : Zimske urice, 2019
  • Psihologija dela : mobbing, agresivnost, nezavedno čustvovanje. Ljubljana : Zavod za spodbujanje komunikacije "Zimske urice", 2011
  • O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh (tudi o feminizmu in o moškinjah). Trbovlje : ROVOSS, 2011
  • Interpretacija športa. Trbovlje : Fit, 2005
  • Subjekt v ideologiji (športa). Trbovlje : Fit, 2002
  • Šport skozi psihoanalizo. Trbovlje : Fit, 2001
  • Ideološke paradigme v športu : (--- ko poseže vmes država). Trbovlje : Fit, 2000 [i. e.] 1999

Zasebno življenje

Odraščal je v štiričlanski delavski družini v Trbovljah, kjer je končal osnovno šolo. Obiskoval je Srednjo pedagoško gimnazijo v Ljubljani. S partnerko, s katero je delal skupaj v Gimnastičnem klubu Trbovlje, ima dva sinova.[17][7][18]

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 Roman Vodeb - vizitka
  2. ↑ 2,0 2,1 "Zagate slovenskega športa. (1), Sporni športni botri". str. 12. Delo (Ljubljana). 26. julij 1999. letnik 41, številka 170. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  3. ↑ Šemrov, Uroš (10. januar 2017). »Grega Koštomaj, trener alpske smučarke Ilke Štuhec: Ilko Štuhec sem učil tudi matematiko«. Dnevnik. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  4. ↑ »Breivik kot tragedija«. vecer.com. 25. julij 2012. Pridobljeno 23. decembra 2020.
  5. ↑ »Roman Vodeb o tem, da feministke »niso prave in normalne zenske««. Dnevnik. 22. april 2016. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  6. ↑ Vodeb, Roman. "Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice." Vzgoja (Ljubljana) letnik 17. številka 66 (2015) str. 15-18. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  7. ↑ 7,0 7,1 »PREDSTAVITEV«. roman-vodeb.si. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  8. ↑ »Slovenski knjižni sejem: Protest zoper Vodebove seksizme«. Dnevnik. 29. november 2019. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Roman Vodeb - objave«. www.fokuspokus.si. Pridobljeno 2. novembra 2020.
  10. ↑ »Roman Vodeb«. publishwall.si. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  11. ↑ "Bronasta kolajna za Karmen Gasar". str. 8. Gorenjski Glas. 30. junij 1981. l. 34., št. 49
  12. ↑ »Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja«. publishwall.si. 30. november 2016. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  13. ↑ »Nova kolumna Romana Vodeba: Varuh pravic gledalcev in poslušalcev«. 11. december 2016. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  14. ↑ »-50% za 90-minutno monotragikomično predstavo psihoanalitičnega virtuoza Romana Vodeba: »Ajde miška to mi deli« v Casinoju Kongo Grosuplje (PREMIERA)«. NorePonudbe.si. 2015. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  15. ↑ »povejnaprej«. www.vecer.com. 4. marec 2014. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  16. ↑ »Monotragikomedija seks, freud in jaz«. trbovlje.si. 2012. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  17. ↑ »Sanjal je o golu v Velenju«. primorske.si. 4. avgust 2017. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  18. ↑ "Gimnastika za vse". str. 29. Zasavc. 1. september 1994. letnik 4, številka 34. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Roman_Vodeb&oldid=5419419«