Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Tone (pogovor | prispevki)
10.873 urejanj
Brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 50: Vrstica 50:
| align=center | 2017
| align=center | 2017
| 1133ter; ix (naravna)
| 1133ter; ix (naravna)
| Ta mednarodni kraj svetovne dediščine, ki si ga s Slovenijo delijo še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Romunija, Slovašla, Španija in Ukrajina, obsega bukove gozdove, ki so se po Evropi ponovno razširili po zadnji ledeni dobi. V Sloveniji sta vpisana gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle.<ref name="unesco3" />
| Ta mednarodni kraj svetovne dediščine, ki si ga s Slovenijo delijo še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Romunija, Slovaška, Španija in Ukrajina, obsega bukove gozdove, ki so se po Evropi ponovno razširili po zadnji ledeni dobi. V Sloveniji sta vpisana gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle.<ref name="unesco3" />
|}
|}


Redakcija: 21:15, 22. november 2020

Lokacije krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.[1] Slovenija je po razglasitvi neodvisnosti od Jugoslavije, podpisnice konvencije, ratificirala konvencijo 5. novembra 1992.[2]

V letu 2020 so v Sloveniji štirje kraji svetovne dediščine, še pet krajev pa je na poskusnem seznamu. Prvi kraj v Sloveniji, ki je bil vpisan na seznam, so bile Škocjanske jame leta 1986.[3] Po letu 2010 so bili vpisani še trije kraji, vsi v okviru mendarodnih nominacij. Leta 2011 so bila na seznam vpisana kolišča na Barju, v okviru Prazgodovinskih kolišč okoli Alp[4], 2012 je bila vpisana Idrija skupaj s španskim Almadénom[5], leta 2017 pa gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle, v okviru mednarodne nominacije Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope.[6] Škocjanske jame in gozdna rezervata spadajo med kraje naravne dediščine, kolišča in Idrija pa sta kraja kulturne dediščine.[2]

Kraji svetovne dediščine

UNESCO opredeljuje deset kriterijev za uvrstitev na seznam svetovne dediščine. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od i do vi se nanašajo na kraje kulturne dediščine, ob vii do x pa na naravno.[7]

  * Mednaroden kraj
Kraj Slika Lokacija Leto uvrstitve na seznam Unescova referenca in kriteriji Opis
Škocjanske jame Škocjanske jame Škocjan (Občina Divača) 1986 390; vii, viii (naravna) Jamski sistem in okolica jam predstavljajo nekaj najbolj reprezentativnih kraških pojavov. V jamah se nahaja eden največjih podzemnih rečnih kanjonov. Območje je igralo tudi pomembno vlogo v razvoju krasoslovja.[3]
Prazgodovinska kolišča okoli Alp* Kolišča v bližini Iga Občina Ig 2011 1363; iv, v (kulturna) Ta kraj obsega prazgodovinska kolišča v šestih državah, poleg Slovenije še v Avstriji, Granciji, Nemčiji, Italiji, in v Švici. Arheološka izkopavanja na območjih so omogočila vpogled v življenje prebivalcev v času mlajše kamene in bronaste dobe v regiji. V Sloveniji sta na seznamu dve kolišči v okolici Iga, severna in južna skupina.[4]
Dediščina živega stebra. Almadén in Idrija* Antonijev rov, Idrija Idrija 2012 1313; ii, iv (kulturna) Rudnik v Idriji je eden od dveh največjih rudnikov živega srebra na svetu. Živo srebro so tu odkrili leta 1490. V Idriji je ohranjena tehniška dediščina, povezana z rudnikom in pridobivanjem živega srebra, ki je bilo pomembno v trgovini med Evropo in Amerikami. Idrija je na seznam vpisana skupaj z rudnikom v španskem mestu Almadén.[5]
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope* Pragozd Krokar Občine Kočevje, Ilirska Bistrica, Loška Dolina 2017 1133ter; ix (naravna) Ta mednarodni kraj svetovne dediščine, ki si ga s Slovenijo delijo še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Romunija, Slovaška, Španija in Ukrajina, obsega bukove gozdove, ki so se po Evropi ponovno razširili po zadnji ledeni dobi. V Sloveniji sta vpisana gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle.[6]

Poskusni seznam

Države podpisnice konvencije lahko kraje, ki bi jih želele vpisati na seznam svetovne dediščine, najprej uvrstijo na poskusni seznam.[8] Leta 2020 je imela Slovenija na tem seznamu pet krajev.[9]

Kraj Slika Lokacija Leto uvrstitve na poskusni seznam Unescovi kriteriji Opis
Fužinske planine v Bohinju Fužina hills Stara Fužina in Studor v Bohinju (Občina Bohinj) 1994 ii, v (kulturna) Fužinske planine je zaznamovalo planšarstvo, vsako pomlad pastirji vodijo živino na planine, jeseni pa se vrnejo v doline. Gorske kmetije so prilagojene na specifično okolje.[10]
Partizanska bolnišnica Franja Franja Partisan Hospital Dolenji Novaki (Občina Cerkno) 2000 i, iii, iv (kulturna) Partizanska bolnišnica je delovala med drugo svetovno vojno. Sprejela je lahko do 120 pacientov, v njej pa so zdravili vojake različnih narodnosti. Nikoli je niso odkrile sovražnikove sile.[11]
Klasični kras Štanjel Kras 2015 vii, viii, ix, x (naravno) Kraška planota predstavlja območje, kjer so prvič znanstveno začeli opisovati kraške pojave. Je tudi pomembna biodiverzitetna točka.[12]
Pot miru od Alp do Jadrana - Dediščina prve svetovne vojne Solkanski most Gorenjska in Primorska 2016 ii, vi (kulturna) Ta nominacija vsebuje spomenike, povezane s Soško fronto. Na seznamu so Ruska kapelica na Vršiču, vojaška pokopališča (Log pod Mangartom, Solkan, Štanjel, Gorjansko, Črniče) kostnici v Tolminu in Kobaridu, Cerkev sv. Duha na Javorci, zgodovinska območja v Zaprikaju, Mengorah, in na Sabotinu, vojaška kapela v Ladri in Bohinjska železnica.[13]
Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika Tromostovje Ljubljana in Črna vas 2018 i, iv (kulturna) Ta nominacija obsega nekatere od najbolj znanih del Jožeta Plečnika. To so Cerkev sv. Mihaela na Barju, promenade ob Ljubljanici in mostovi čez reko, "zelena promenada": Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico od Trga francoske revolucije fo Kongresnega trga in Parka Zvezda, Trnovski most, Rimski zid na Mirju in Plečnikove Žale.[14]

Glej tudi

Viri

  1. ↑ »UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Slovenia«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Škocjan Caves«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Prehistoric pile dwellings around the Alps«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Heritage of Mercury. Almadén and Idrija«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  6. ↑ 6,0 6,1 »Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe«. UNESCO World Heritage Centre. 7. julij 2017.
  7. ↑ »UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  8. ↑ »UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  9. ↑ »UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  10. ↑ »Fuzina Hills in Bohinj«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  11. ↑ »Franja Partisan Hospital«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  12. ↑ »Classic Karst«. UNESCO World Heritage Centre. 25. november 2015.
  13. ↑ »The Walk of Peace from the Alps to the Adriatic – Heritage of the First World War«. UNESCO World Heritage Centre. 12. februar 2016.
  14. ↑ »The timeless, humanistic architecture of Jože Plečnik«. UNESCO World Heritage Centre. 20. avgust 2018.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Sloveniji&oldid=5396490«