Gorjansko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gorjansko
Gorjansko is located in Slovenija
Gorjansko
Gorjansko
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°48′4.47″N 13°42′59.28″E / 45.8012417°N 13.7164667°E / 45.8012417; 13.7164667Koordinati: 45°48′4.47″N 13°42′59.28″E / 45.8012417°N 13.7164667°E / 45.8012417; 13.7164667
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Komen
Površina
 • Skupno 10,41 km2
Nadmorska višina 198 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 283
 • Gostota 27 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6223 Komen
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Gorjansko - Vas
Lega Občina Komen
RKD št. 25429 (opis enote)[2]

Gorjansko je gručasto naselje v Občini Komen.

Lega kraja[uredi | uredi kodo]

Gorjansko je kraško naselje, ki leži 3 km jugozahodno od Komna, ob križišču ceste, katere en krak pelje proti Brjam in Brestovici, drugi krak pa proti obmejnemu naselju Prečnik (italijansko Precenico), oziroma Šempolaju (San Pelágio) v Italiji.

V vasi so kaverne iz prve svetovne vojne. Ob vaškem pokopališču, ob cesti, ki pelje proti Klancu pa leži veliko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gorjansko leta 1913

Prvi znani podatki o Gorjanskem segajo v srednji vek, ko so se tu naselili lastniki samostana iz Rožca (Rosazzo). V 18. stoletju so postali lastniki posesti Devinski grofje, ki so imeli v lasti župo z imenom Gorjansk v katero so spadale današnje vasi Gorjansko, Volčji Grad, Ivanji Grad in Brje pri Komnu.

Župnijska cerkev sv. Andreja je postavljena na ostankih manjše gotske cerkvice. Leta 1896 so cerkev gradbeno preuredili. Prejšni gotski prezbiterij je sedaj zakristija. Današnjo podobo pa je cerkev dobila po obnovi in poslikavah v letih 1955 do 1963. Poslikave je napravil slikar Tone Kralj.

Gorjansko je znano iz časov prve svetovne vojne, ko so bile tu vojaške postojanke, bolnišnice in večje vojaško pokopališče.

Na območju Soške fronte in tudi v zaledju je po bojih ostalo veliko grobov, pokopališč in razlišnih spominskih znamenj. Samo na ožjem Goriškem je bilo po 1. svet. vojni okoli 200 vojaških pokopališč. Med vojnama so italijanske oblasti pokopališča urejale in preuredile. Zgradili so kostnice na Sredipolju, Oslavju in Kobaridu in vanje prenesli ostanke italijanskih vojakov z opuščenih pokopališč. Uredili pa so tudi pokopališča avstro-ogrskih vojakov. Največje tako pokopališče na območju Slovenije je v Gorjanskem,[3] kjer je pokopano preko 10.000 tisoč avstro-ogrskih vojakov različnih narodnosti.[4]

V Gorjanskem sta bila rojena slovenski jezikoslovec in etnolog Karel Štrekelj (1859-1912) ter kmetijski strokovnjak Anton Štrekelj(1875-1943).

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Kal, kraška kotanja z vodo
  • Pil, kamnito cerkveno znamenje, postavljeno leta 1900 z namenom, da bi varovalo popotnike
  • Napajalnik, zbiralnik vode z napajalnimi koriti, postavljen leta 1903. Voda se zbira v cisterni s prostornino 630 m³.
  • Vojaško pokopališče
  • Rojstna hiša Karla Štreklja
  • Cerkav sv. Andreja

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25429". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998,knjiga XII., str.171
  4. ^ Gorjansko

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Slovenija Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.