Gorjansko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gorjansko
Gorjansko se nahaja v Slovenija
Gorjansko
Gorjansko
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°48′4.47″N 13°42′59.28″E / 45.8012417°N 13.7164667°E / 45.8012417; 13.7164667Koordinati: 45°48′4.47″N 13°42′59.28″E / 45.8012417°N 13.7164667°E / 45.8012417; 13.7164667
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaKomen
Površina
 • Skupno10,41 km2
Nadm. višina
198 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno276
 • Gostota27 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
6223 Komen
Zemljevidi
Gorjansko - Vas
LegaObčina Komen
RKD št.25429 (opis enote)[2]

Gorjansko je gručasto naselje v Občini Komen.

Lega kraja[uredi | uredi kodo]

Gorjansko je kraško naselje, ki leži 3 km jugozahodno od Komna, ob križišču ceste, katere en krak pelje proti Brjam in Brestovici, drugi krak pa proti obmejnemu naselju Prečnik (italijansko Precenico), oziroma Šempolaju (San Pelágio) v Italiji.

V vasi so kaverne iz prve svetovne vojne. Ob vaškem pokopališču, ob cesti, ki pelje proti Klancu pa leži veliko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gorjansko leta 1913

Prvi znani podatki o Gorjanskem segajo v srednji vek, ko so se tu naselili lastniki samostana iz Rožca (Rosazzo). V 18. stoletju so postali lastniki posesti Devinski grofje, ki so imeli v lasti župo z imenom Gorjansk v katero so spadale današnje vasi Gorjansko, Volčji Grad, Ivanji Grad in Brje pri Komnu.

Župnijska cerkev sv. Andreja je postavljena na ostankih manjše gotske cerkvice. Leta 1896 so cerkev gradbeno preuredili. Prejšni gotski prezbiterij je sedaj zakristija. Današnjo podobo pa je cerkev dobila po obnovi in poslikavah v letih 1955 do 1963. Poslikave je napravil slikar Tone Kralj.

Gorjansko je znano iz časov prve svetovne vojne, ko so bile tu vojaške postojanke, bolnišnice in večje vojaško pokopališče.

Na območju Soške fronte in tudi v zaledju je po bojih ostalo veliko grobov, pokopališč in razlišnih spominskih znamenj. Samo na ožjem Goriškem je bilo po 1. svet. vojni okoli 200 vojaških pokopališč. Med vojnama so italijanske oblasti pokopališča urejale in preuredile. Zgradili so kostnice na Sredipolju, Oslavju in Kobaridu in vanje prenesli ostanke italijanskih vojakov z opuščenih pokopališč. Uredili pa so tudi pokopališča avstro-ogrskih vojakov. Največje tako pokopališče na območju Slovenije je v Gorjanskem,[3] kjer je pokopano preko 10.000 tisoč avstro-ogrskih vojakov različnih narodnosti.[4]

V Gorjanskem sta bila rojena slovenski jezikoslovec in etnolog Karel Štrekelj (1859-1912) ter kmetijski strokovnjak Anton Štrekelj(1875-1943).

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Kal, kraška kotanja z vodo
  • Pil, kamnito cerkveno znamenje, postavljeno leta 1900 z namenom, da bi varovalo popotnike
  • Napajalnik, zbiralnik vode z napajalnimi koriti, postavljen leta 1903. Voda se zbira v cisterni s prostornino 630 m³.
  • Vojaško pokopališče
  • Rojstna hiša Karla Štreklja
  • Cerkav sv. Andreja

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25429«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998,knjiga XII., str.171
  4. »Gorjansko«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. septembra 2009. Pridobljeno 20. maja 2008.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]