Romarsko središče: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pos
m pos
Vrstica 5: Vrstica 5:
== Krščanstvo ==
== Krščanstvo ==


V krščanstvu, posebej v [[Katolištvo|katolištvu]] in [[Pravoslavju|pravoslavju]], imajo romarska središča pomembno vlogo. Katoliška verska središča so opredeljena s [[statut]]i, ki jih izda bodisi [[škof]] bodisi [[Sveti sedež]]. To področje ureja [[Zakonik cerkvenega prava]] v kanonih 1230–1234. Neki cerkvi ali pogosteje [[Bazilika|baziliki]] se podeli naziv, ki ima mednarodno, narodno ali škofijsko veljavo.
V krščanstvu, posebej v [[Katolištvo|katolištvu]] in [[Pravoslavje|pravoslavju]], imajo romarska središča pomembno vlogo. Katoliška verska središča so opredeljena s [[statut]]i, ki jih izda bodisi [[škof]] bodisi [[Sveti sedež]]. To področje ureja [[Zakonik cerkvenega prava]] v kanonih 1230–1234. Neki cerkvi ali pogosteje [[Bazilika|baziliki]] se podeli naziv, ki ima mednarodno, narodno ali škofijsko veljavo.


=== Mednarodno romarsko središče ===
=== Mednarodno romarsko središče ===
Vrstica 12: Vrstica 12:


{| class="wikitable"
{| class="wikitable"
|-
! #
! #
! Slika
! Slika
Vrstica 20: Vrstica 19:
| 1.
| 1.
| [[Slika:Malayattoor Church.jpg|130px]]
| [[Slika:Malayattoor Church.jpg|130px]]
| [[cerkev sv. Tomaža, Malayattoor]]
| [[Cerkev sv. Tomaža, Malayattoor]]
| {{zastavadržave|Indija}}
| {{zastavadržave|Indija}}
|-
|-
| 2.
| 2.
| [[Slika:Veneto Padova1 tango7174.jpg|130px]]
| [[Slika:Veneto Padova1 tango7174.jpg|130px]]
| [[bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova]]
| [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova]]
| rowspan=2 | {{zastavadržave|Italija}}
| rowspan=2 | {{zastavadržave|Italija}}
|-
|-
| 3.
| 3.
| [[Slika:Basilica Pontificia della Santa Casa di Loreto.jpg|130px]]
| [[Slika:Basilica Pontificia della Santa Casa di Loreto.jpg|130px]]
| [[bazilika sv. Hiše, Loreto]]
| [[Bazilika sv. Hiše, Loreto]]
|-
|-
| 4.
| 4.
| [[Slika:Aglona 2010.jpg|130px]]
| [[Slika:Aglona 2010.jpg|130px]]
| [[bazilika Marijinega vnebovzetja, Aglona]]
| [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Aglona]]
| {{zastavadržave|Latvija}}
| {{zastavadržave|Latvija}}
|-
|-
| 5.
| 5.
| [[Slika:Sanktuarium Miłosierdzia Bożego w Krakowie-Łagiewnikach21.JPG|130px]]
| [[Slika:Sanktuarium Miłosierdzia Bożego w Krakowie-Łagiewnikach21.JPG|130px]]
| [[bazilika Božjega usmiljenja, Kraków-Łagiewniki]]
| [[Bazilika Božjega usmiljenja, Kraków-Łagiewniki]]
| rowspan=3 | {{zastavadržave|Poljska}}
| rowspan=3 | {{zastavadržave|Poljska}}
|-
|-
| 6.
| 6.
| [[Slika:Sanktuarium Matki Bożej Bolesnej w Starym Wielisławiu IMG 8197 krz.JPG|130px]]
| [[Slika:Sanktuarium Matki Bożej Bolesnej w Starym Wielisławiu IMG 8197 krz.JPG|130px]]
| [[cerkev Matere Usmiljenja, Stary Wielisław]]
| [[Cerkev Matere Usmiljenja, Stary Wielisław]]
|-
|-
| 7.
| 7.
| [[Slika:Poland Trzebnica - sanctuary of Hedwig.jpg|130px]]
| [[Slika:Poland Trzebnica - sanctuary of Hedwig.jpg|130px]]
| [[bazilika sv. Jadvige, Trzebnica]]
| [[Bazilika sv. Jadvige, Trzebnica]]
|-
|-
| 8.
| 8.
| [[Slika:Santuário de Fátima 2.jpg|130px]]
| [[Slika:Santuário de Fátima 2.jpg|130px]]
| [[bazilika Rožnovenske Matere Božje, Fatima]]
| [[Bazilika Rožnovenske Matere Božje, Fatima]]
| {{zastavadržave|Portugalska}}
| {{zastavadržave|Portugalska}}
|}
|}
Vrstica 58: Vrstica 57:
=== Narodno romarsko središče ===
=== Narodno romarsko središče ===


Narodno romarsko središče lahko potrdi samo [[Škofovska konferenca]], pod katere pristojnost spada cerkev. V svetu je trenutno 196 narodnih središč (podatek za leto 2017). V Sloveniji je [[bazilika Marije Pomagaj, Brezje]], na Hrvaškem sta [[bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica]] in [[cerkev sv. Jožefa, Karlovac]], v Avstriji je [[bazilika Marijinega rojstva, Mariazell]], na Madžarskem je [[bazilika sv. Mihaela, Máriapócs]], v Italiji ni nobenega narodnega središča, saj sta dve mednarodni, nobenega ni pravtako na primer v Nemčiji. Na Poljskem so tri mednarodna in tri narodna, na Irskem dve narodni. Od vseh držav jih imajo največ Združene države Amerike, 69, sledijo ji Filipini z 22 središči, njim pa z osmimi sledi Kanada.<ref>[http://www.gcatholic.org/churches/shrine.htm Gcatholic.org], pridobljeno 2. avgust 2017.</ref>
Narodno romarsko središče lahko potrdi samo [[Škofovska konferenca]], pod katere pristojnost spada cerkev. V svetu je trenutno 224 narodnih središč (podatek za leto 2020). V Sloveniji je [[bazilika Marije Pomagaj, Brezje]], na Hrvaškem so [[bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica]], [[cerkev sv. Jožefa, Karlovac]] in [[cerkev sv. Frančiška Asiškega, Šibenik]], v Avstriji je [[bazilika Marijinega rojstva, Mariazell]], na Madžarskem je [[bazilika sv. Mihaela, Máriapócs]], v Italiji je poleg dveh mednarodnih [[cerkev Marije Kraljice, Vejna]] (pri Trstu), v Nemčiji je [[bazilika sv. Ane, Altötting]] (na Bavarskem). Na Poljskem so tri mednarodna in tri narodna, na Irskem dve narodni. Od vseh držav jih imajo največ Združene države Amerike, 69, sledijo ji Filipini z 27 središči, njim pa z osmimi sledi Kanada.<ref>[http://www.gcatholic.org/churches/shrine.htm Gcatholic.org], pridobljeno 21. oktober 2020.</ref>


=== Škofijsko romarsko redišče ===
=== Škofijsko romarsko središče ===


Škofijsko romarsko središče potrdi [[škof]] ordinarij. V škofiji je lahko več romarskih središč, vendar škof eno izmed njih določi za škofijsko.<ref>''Zakonik cerkvenega prava'', Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1983, stran 483, {{Cobiss|ID=23915776}}.</ref>
Škofijsko romarsko središče potrdi [[škof]] ordinarij. V škofiji je lahko več romarskih središč, vendar škof eno izmed njih določi za škofijsko.<ref>''Zakonik cerkvenega prava'', Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1983, stran 483, {{Cobiss|ID=23915776}}.</ref>

Redakcija: 16:25, 21. oktober 2020

Bazilika Marije Pomagaj, Brezje – narodno in škofijsko romarsko središče v Sloveniji

Romarsko središče, tudi romarsko svetišče ali božjepotno središče oziroma svetišče (latinsko sanctuarium) je svetišče ali verski kraj, ki je posvečen Bogu ali kakšnemu drugemu božanstvu, svetniku ali sveti podobi, ki ga verniki častijo. Za pomembna svetišča je značilno množično romanje.

Krščanstvo

V krščanstvu, posebej v katolištvu in pravoslavju, imajo romarska središča pomembno vlogo. Katoliška verska središča so opredeljena s statuti, ki jih izda bodisi škof bodisi Sveti sedež. To področje ureja Zakonik cerkvenega prava v kanonih 1230–1234. Neki cerkvi ali pogosteje baziliki se podeli naziv, ki ima mednarodno, narodno ali škofijsko veljavo.

Mednarodno romarsko središče

Mednarodno romarsko središče lahko potrdi samo Sveti sedež. V svetu poznamo 8 tovrstnih središč.

# Slika Svetišče Država
1. Cerkev sv. Tomaža, Malayattoor  Indija
2. Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova  Italija
3. Bazilika sv. Hiše, Loreto
4. Bazilika Marijinega vnebovzetja, Aglona  Latvija
5. Bazilika Božjega usmiljenja, Kraków-Łagiewniki  Poljska
6. Cerkev Matere Usmiljenja, Stary Wielisław
7. Bazilika sv. Jadvige, Trzebnica
8. Bazilika Rožnovenske Matere Božje, Fatima  Portugalska

Narodno romarsko središče

Narodno romarsko središče lahko potrdi samo Škofovska konferenca, pod katere pristojnost spada cerkev. V svetu je trenutno 224 narodnih središč (podatek za leto 2020). V Sloveniji je bazilika Marije Pomagaj, Brezje, na Hrvaškem so bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica, cerkev sv. Jožefa, Karlovac in cerkev sv. Frančiška Asiškega, Šibenik, v Avstriji je bazilika Marijinega rojstva, Mariazell, na Madžarskem je bazilika sv. Mihaela, Máriapócs, v Italiji je poleg dveh mednarodnih cerkev Marije Kraljice, Vejna (pri Trstu), v Nemčiji je bazilika sv. Ane, Altötting (na Bavarskem). Na Poljskem so tri mednarodna in tri narodna, na Irskem dve narodni. Od vseh držav jih imajo največ Združene države Amerike, 69, sledijo ji Filipini z 27 središči, njim pa z osmimi sledi Kanada.[1]

Škofijsko romarsko središče

Škofijsko romarsko središče potrdi škof ordinarij. V škofiji je lahko več romarskih središč, vendar škof eno izmed njih določi za škofijsko.[2]

Viri

  1. Gcatholic.org, pridobljeno 21. oktober 2020.
  2. Zakonik cerkvenega prava, Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1983, stran 483, (COBISS).

Glej tudi

Zunanje povezave