Štajerska (zvezna dežela): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.403 urejanja
dodano
Vrstica 9: Vrstica 9:
| image_shield = Steiermark Wappen.svg
| image_shield = Steiermark Wappen.svg
| shield_size = 75px
| shield_size = 75px
| anthem = ''[[Dachsteinlied]]''
| anthem = ''Dachsteinlied''
| image_map = Steiermark in Austria.svg
| image_map = Steiermark in Austria.svg
| map_caption = Položaj zvezne dežele Štajerska
| map_caption = Položaj zvezne dežele Štajerska
Vrstica 15: Vrstica 15:
| subdivision_name = [[Avstrija]]
| subdivision_name = [[Avstrija]]
| seat_type = Glavno mesto
| seat_type = Glavno mesto
| seat = [[Gradec|Gradec (Graz)]]
| seat = [[Gradec]] (Graz)
| leader_party = [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]]
| leader_party = [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]]
| leader_title = Deželni glavar
| leader_title = Deželni glavar
| leader_name = [[Hermann Schützenhöfer]]
| leader_name = [[Hermann Schützenhöfer]]
| area_total_km2 = 16401,04
| area_total_km2 = 16.401,04
| elevation_max_footnotes =
| elevation_max_footnotes =
| elevation_max_m = 2995
| elevation_max_m = 2995
| elevation_min_footnotes =
| elevation_min_footnotes =
| elevation_min_m = 200
| elevation_min_m = 200
| population_total = 1.243.052<ref>Statistik Austria[https://www.statistik.at/web_de/statistiken/menschen_und_gesellschaft/bevoelkerung/index.html]</ref>
| population_total = 1243052
| population_as_of = 1. januar 2019
| population_as_of = 1. januar 2019
| population_density_km2 = auto
| population_density_km2 = auto
Vrstica 38: Vrstica 38:
}}
}}


'''Štajerska''' ([[nemščina|nemško]] '''Steiermark''') je [[zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Avstrija|Avstrije]]. S 16.400 kvadratnimi kilometri je po površini je druga največja dežela (za Spodnjo Avstrijo), po prebivalstvu (nekaj več kot 1,2 milijona) pa četrta (za Dunajem, Spodnjo in Zgornjo Avstrijo). Meji na kar pet avstrijskih zveznih dežel: [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburško]], [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]], [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]] in [[Gradiščanska|Gradiščansko]], na jugu pa na edino tujo državo, [[Slovenija|Slovenijo]], v katero se ozemeljsko "zajeda" v [[Radgonski kot|Radgonskem kotu]] med [[Mura|Muro]], ki je glavna os te avstrijske dežele (delno pa tudi mejna reka med Avstrijo in Slovenijo) ter [[Prekmurje|Prekmurjem]].
'''Štajerska''' ([[nemščina|nemško]] '''Steiermark''') je [[zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Avstrija|Avstrije]]. S 16.400 kvadratnimi kilometri je po površini je druga največja dežela (za Spodnjo Avstrijo), po prebivalstvu (nekaj več kot 1,2 milijona) pa četrta (za Dunajem, Spodnjo in Zgornjo Avstrijo). Meji na kar pet avstrijskih zveznih dežel: [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburško]], [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]], [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]] in [[Gradiščanska|Gradiščansko]], na jugu pa na edino tujo državo, [[Slovenija|Slovenijo]], v katero se med [[Mura|Muro]], ki je glavna os te avstrijske dežele (delno pa tudi mejna reka med Avstrijo in Slovenijo) ter [[Prekmurje|Prekmurjem]] ozemeljsko 'zajeda' v [[Radgonski kot]].


Zgodovinska dežela [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]] je obsegala pokrajini s tem imenom, ki sta zdaj tako del Slovenije (prej t. i. [[Spodnja Štajerska]]), kakor Republike Avstrije.
Zgodovinska dežela [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]] je obsegala pokrajini z istim imenom, ki sta zdaj tako del Slovenije (prej t. i. [[Spodnja Štajerska]]), kakor sodobne Republike Avstrije.


Glavno mesto in edino s posebnim statutom v tej deželi je [[Gradec]] (''Graz''), ki ima že okoli 300.000 prebivalcev in je drugo največje mesto v Avstriji. Poleg njega je Štajerska razdeljena še na 12 okrajev (''bezirk''), pred reformo lokalne (samo)uprave 2011 pa jih je bilo 16. Drugo največje mesto [[Leoben]] je s 25.000 ljudmi približno 12-krat manj številčno v primerjavi z Gradcem, sledijo [[Kapfenberg]], [[Bruck an der Mur]], [[Knittelfeld]], [[Voitsberg]], [[Köflach]], [[Judenburg]], [[Liezen]], [[Mürzzuschlag]], [[Hartberg]], [[Zeltweg]], [[Bad Aussee]], [[Fürstenfeld]], [[Schladming]], [[Murau]], [[Gröbming]]...
Glavno mesto in edino s posebnim statutom v tej deželi je [[Gradec]] (nemško ''Graz''), ki ima okoli 300.000 prebivalcev in je drugo največje mesto v Avstriji. Poleg njega je Štajerska razdeljena še na 12 okrajev (''bezirk''), pred reformo lokalne (samo)uprave 2011 pa jih je bilo 16. Drugo največje mesto [[Leoben]] je s 25.000 prebivalci približno 12-krat manj številčen v primerjavi z Gradcem, sledijo [[Kapfenberg]], [[Bruck an der Mur]], [[Knittelfeld]], [[Voitsberg]], [[Köflach]], [[Judenburg]], [[Liezen]], [[Mürzzuschlag]], [[Hartberg]], [[Zeltweg]], [[Bad Aussee]], [[Fürstenfeld]], [[Schladming]], [[Murau]], [[Gröbming]], ...


V južnem delu te avstrijske dežele sta nekoliko večji mesti [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] (''Leibnitz'') in [[Lonč]] (''Deutschlandsberg''), manjša središča so še [[Vrbna]] (''Feldbach''), [[Radgona]], [[Ivnik]] (''Eibiswald''), [[Stainz]] (''Ščavnica''), [[Cmurek]] (''Mureck'')
V južnem delu te avstrijske dežele sta nekoliko večji mesti [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] (''Leibnitz'') in [[Lonč]] (''Deutschlandsberg''), manjša središča so še [[Vrbna]] (''Feldbach''), [[Radgona]], [[Ivnik]] (''Eibiswald''), [[Stainz]] (''Ščavnica''), [[Cmurek]] (''Mureck'').


== Znamenitosti ==
Znani kraji na Štajerskem so smučarsko središče [[Schladming]] na skrajni zahodni meji dežele, osrednje avstrijsko romarsko središče [[Marijino Celje]] ([[Maria Zell]]) na severu, rimsko naselje [[Flavia Solva]] na jugu ([[Lipnica, Avstrija|Lipnica]]), zgodovinsko mesto [[Judenburg]], ZOO park Herberstein (Živalski svet Herberstein), dirkališče Formule 1 v [[Spielberg|Spielbergu]] pri Knittelfeldu itd.
Med najbolj znanimi štajerskimi znamenitostmi so: največja romarska cerkev v Avstriji [[bazilika Marijinega rojstva, Maria Zell]], [[Rudnik Erzberg]] v Eisenerzu, benediktinski [[samostan Admont]], najstarejši aktivni cistercijanski [[samostan Rein]] (ustanovljen 1129), živalski vrt in naravni park [[grad Herberstein]], državna [[kobilarna Piber]] z lipicanci, [[Dachstein]], avstrijski muzej na prostem v Stübingu pri Gradcu, [[Grad Riegersburg]], Zeleno jezero, skakalnica [[Kulm]] v Bad Mitterndorfu / [[Tauplitz]]u in glavno mesto dežele [[Gradec]], katerega staro mesto je na seznamu Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg''<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/931]</ref>.


Najbolj znan baročni palačni kompleks na Štajerskem je baročni [[dvorec Eggenberg]] v Gradcu, z ohranjeno izvirno opremo, obsežnim urejenim vrtom in zbirkami ''Universalmuseum Joanneum''. Kot sedež prednikov plemiške družine Eggenberg prikazuje zgodovino in pokroviteljstvo nekoč najmočnejše generacije Štajerske s svojo zgodovino gradnje in opreme. Leta 2010 je bil grad dodan obstoječemu UNESCO-vem mestu Gradež - zgodovinskemu središču. Vsako leto obišče vrtove približno milijon obiskovalcev.
⚫
== Opombe ==

{{opombe}}
Živalski vrt in naravni park grad Herberstein je živalski vrt v štajerski skupnosti Stubenberg am See, blizu St. Johanna bei Herbersteina, velikosti približno 40 hektarjev, v parku je tudi [[grad Herberstein]], katerega začetki segajo v 12. stoletje.

Največji grad na Štajerskem je Riegersburg, katerega začetki segajo v 11. stoletje. Stoji v istoimenskem mestecu [[Riegersburg]] v okrožju jugovzhodne Štajerske. Drugi največji grad je grad Strechau na Zgornjem Štajerskem.

Na gradu Oberkapfenberg v mestu Kapfenberg je zdaj shranjena zbirka zgodovinskega orožja in razstava ptičev. Največja trdnjava na Štajerskem je bil ''Grazer Schloßberg'' (grajski hrib Schlossberg). Trdnjava je v Guinnessovi knjigi rekordov navedena kot objekt, ki ni bil nikoli osvojen. Šele po tem, ko je [[Napoleon]] osvojil Dunaj in zagrozil z uničenjem prestolnice, se je Schlossberg predal in francoske čete so podrle večino zgradb.


Na štajerskem je tudi dirkališče Formule 1 v [[Spielberg|Spielbergu]] pri Knittelfeldu.

⚫
== Sklici ==
{{sklici}}


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Styria}}
{{kategorija v Zbirki|Styria}}
* [https://austria-forum.org/af/AEIOU/Steiermark Austria- forum]
* [http://www.steiermark.at/ Website des Landes Steiermark]
* [http://www.verwaltung.steiermark.at/ Verwaltung des Landes Steiermark]
* [http://www.steiermark.com/de Steiermark Tourismus]
* [http://archive.org/stream/diejudeninsteie00baumgoog#page/n1/mode/2up/ Juden in der Steiermark]



{{Avstrijske zvezne dežele}}
{{Avstrijske zvezne dežele}}

Redakcija: 11:51, 7. avgust 2020

Štajerska

Steiermark
Zvezna dežela Avstrije
Zastava Štajerska
Zastava		Grb Štajerska
Grb
Himna: Dachsteinlied
Položaj zvezne dežele Štajerska
Položaj zvezne dežele Štajerska
47°15′N 15°10′E / 47.250°N 15.167°E / 47.250; 15.167
DržavaAvstrija
Glavno mestoGradec (Graz)
Upravljanje
 • Deželni glavarHermann Schützenhöfer (ÖVP)
Površina
 • Skupno16.401,04 km2
Najvišja
2.995 m
Najnižja
200 m
Prebivalstvo
 (1. januar 2019)
 • Skupno1.243.052[1]
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166AT-6
NUTS 1 regijaAT2
Spletna stran[www.steiermark.at www.steiermark.at]

Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije. S 16.400 kvadratnimi kilometri je po površini je druga največja dežela (za Spodnjo Avstrijo), po prebivalstvu (nekaj več kot 1,2 milijona) pa četrta (za Dunajem, Spodnjo in Zgornjo Avstrijo). Meji na kar pet avstrijskih zveznih dežel: Koroško, Salzburško, Zgornjo Avstrijo, Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, na jugu pa na edino tujo državo, Slovenijo, v katero se med Muro, ki je glavna os te avstrijske dežele (delno pa tudi mejna reka med Avstrijo in Slovenijo) ter Prekmurjem ozemeljsko 'zajeda' v Radgonski kot.

Zgodovinska dežela Štajerska je obsegala pokrajini z istim imenom, ki sta zdaj tako del Slovenije (prej t. i. Spodnja Štajerska), kakor sodobne Republike Avstrije.

Glavno mesto in edino s posebnim statutom v tej deželi je Gradec (nemško Graz), ki ima okoli 300.000 prebivalcev in je drugo največje mesto v Avstriji. Poleg njega je Štajerska razdeljena še na 12 okrajev (bezirk), pred reformo lokalne (samo)uprave 2011 pa jih je bilo 16. Drugo največje mesto Leoben je s 25.000 prebivalci približno 12-krat manj številčen v primerjavi z Gradcem, sledijo Kapfenberg, Bruck an der Mur, Knittelfeld, Voitsberg, Köflach, Judenburg, Liezen, Mürzzuschlag, Hartberg, Zeltweg, Bad Aussee, Fürstenfeld, Schladming, Murau, Gröbming, ...

V južnem delu te avstrijske dežele sta nekoliko večji mesti Lipnica (Leibnitz) in Lonč (Deutschlandsberg), manjša središča so še Vrbna (Feldbach), Radgona, Ivnik (Eibiswald), Stainz (Ščavnica), Cmurek (Mureck).

Znamenitosti

Med najbolj znanimi štajerskimi znamenitostmi so: največja romarska cerkev v Avstriji bazilika Marijinega rojstva, Maria Zell, Rudnik Erzberg v Eisenerzu, benediktinski samostan Admont, najstarejši aktivni cistercijanski samostan Rein (ustanovljen 1129), živalski vrt in naravni park grad Herberstein, državna kobilarna Piber z lipicanci, Dachstein, avstrijski muzej na prostem v Stübingu pri Gradcu, Grad Riegersburg, Zeleno jezero, skakalnica Kulm v Bad Mitterndorfu / Tauplitzu in glavno mesto dežele Gradec, katerega staro mesto je na seznamu Unescove svetovne dediščine pod naslovom City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg[2].

Najbolj znan baročni palačni kompleks na Štajerskem je baročni dvorec Eggenberg v Gradcu, z ohranjeno izvirno opremo, obsežnim urejenim vrtom in zbirkami Universalmuseum Joanneum. Kot sedež prednikov plemiške družine Eggenberg prikazuje zgodovino in pokroviteljstvo nekoč najmočnejše generacije Štajerske s svojo zgodovino gradnje in opreme. Leta 2010 je bil grad dodan obstoječemu UNESCO-vem mestu Gradež - zgodovinskemu središču. Vsako leto obišče vrtove približno milijon obiskovalcev.

Živalski vrt in naravni park grad Herberstein je živalski vrt v štajerski skupnosti Stubenberg am See, blizu St. Johanna bei Herbersteina, velikosti približno 40 hektarjev, v parku je tudi grad Herberstein, katerega začetki segajo v 12. stoletje.

Največji grad na Štajerskem je Riegersburg, katerega začetki segajo v 11. stoletje. Stoji v istoimenskem mestecu Riegersburg v okrožju jugovzhodne Štajerske. Drugi največji grad je grad Strechau na Zgornjem Štajerskem.

Na gradu Oberkapfenberg v mestu Kapfenberg je zdaj shranjena zbirka zgodovinskega orožja in razstava ptičev. Največja trdnjava na Štajerskem je bil Grazer Schloßberg (grajski hrib Schlossberg). Trdnjava je v Guinnessovi knjigi rekordov navedena kot objekt, ki ni bil nikoli osvojen. Šele po tem, ko je Napoleon osvojil Dunaj in zagrozil z uničenjem prestolnice, se je Schlossberg predal in francoske čete so podrle večino zgradb.


Na štajerskem je tudi dirkališče Formule 1 v Spielbergu pri Knittelfeldu.

Sklici

  1. ↑ Statistik Austria[1]
  2. ↑ Unesco[2]

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Štajerska (zvezna dežela).


Stub icon

Ta članek o geografiji Avstrije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Štajerska_(zvezna_dežela)&oldid=5355646«