Murau

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 47°06′43″N 14°10′23″E / 47.11194°N 14.17306°E / 47.11194; 14.17306

Murau
Murau panorama with train.jpg
Coat of arms of Murau
Murau is located in Avstrija
Murau
Murau
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Štajerska
Okraj Murau
Župan Thomas Kalcher (ÖVP)
Geografske značilnosti
Površina 1.075 km²
Nadmorska višina 829 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 2.131 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 2 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake MU
Poštna številka 8850
Območna številka 03532
Spletna stran murau.steiermark.at

Murau je mesto, ki leži na skrajnem zahodu avstrijske dežele Štajerske.

Geografiija[uredi | uredi kodo]

Murau leži v dolini reke Mure (avstrijsko Mur) med gorovjema Nizke Ture in Gurktalskimi Alpami. V Murau živi približno 3.700 prebivalcev. Mesto je odvisno od turizma, predvsem od bližnjega smučarskega središča Kreischberg.

Mesto je poznano tudi po pivovarni in kot eni izmed postaj železnice po dolini reke Mure (Murtalbahn), ki poteka od Mauterndorfa, Salzburška do kraja Unzmarkt na Štajerskem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje je bilo poseljeno že v bronasti dobi. V okolici Muraua naj bi bile tudi rimske naselbine, vendar ni nikakršnih arheoloških dokazov.

V Murau je živel tudi znani srednjeveški pevec Ulrich von Liechenstein, ki je dal v Murau-u postaviti grad. Grad je porušil bohemski kralj Otokar II., ki je okupiral Štajersko po zmagi v Kresserbrunnu leta 1260. Ulricha so aretirali in poslali v ječo na Moravsko. Liechensteinovo posestvo je bilo obnovljeno, ko je leta 1278 Otokar II. izgubil bitko na Marchfeldu. Ulrichov sin Otto je dal zgraditi gotsko cerkev sv. Mateja, ki so jo gradili od leta 1284 do leta 1296. Leta 1298 Murau dobi pravice mesta, s čimer se začne obsežen razvoj.

Od leta 1480 do leta 1490 je bilo mesto okupirano s strani madžarsko-hrvaškega kralja Matije Korvina. Liechensteinovi ostanejo v Murau-u do poznega 16. stoletja. Od leta 1623 dalje je bilo mesto last Hiše Schwarzenbergov, ki so grad prenovili v sedanjem, renesančnem slogu.

Med drugo svetovno vojno je bila v mestu nastanjena Nemška vojska (Wermacht),ki je zajela nekaj britanskih vojnih ujetnikov. Ob koncu vojne, maja 1945 je skupina lokalnih upornikov osvobodila 8 britancev, ki so pretentali rdečo armado, da je mislila, da so mesto že zasedli Britanci.

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.