Baudouin I. Belgijski: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
{{normativna kontrola}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 9: Vrstica 9:
| predecessor =[[Leopold III. Belgijski|Leopold III]]
| predecessor =[[Leopold III. Belgijski|Leopold III]]
| successor =[[Albert II. Belgijski|Albert II.]]
| successor =[[Albert II. Belgijski|Albert II.]]
| spouse =[[Queen Fabiola of Belgium|Fabiola de Mora y Aragón]]
| spouse =[[Fabiola Belgijska|Fabiola de Mora y Aragón]]
| house =[[House of Saxe-Coburg and Gotha]]
| house =[[Saxe-Coburg in Gotha]]
| royal anthem =
| royal anthem =
| father =[[Leopold III. Belgijski|Leopold III.]]
| father =[[Leopold III. Belgijski|Leopold III.]]
Vrstica 23: Vrstica 23:
'''Baudouin I. Belgijski''', [[Belgijci|belgijski]] [[kralj]], * [[7. september]] [[1930]], [[Kasteel Stuyvenberg]], [[Laeken]], [[Belgija]], † [[31. julij]] [[1993]], [[Montril]], [[Španija]].
'''Baudouin I. Belgijski''', [[Belgijci|belgijski]] [[kralj]], * [[7. september]] [[1930]], [[Kasteel Stuyvenberg]], [[Laeken]], [[Belgija]], † [[31. julij]] [[1993]], [[Montril]], [[Španija]].


16. julija 1951 je nasledil svojega nepriljubljenega očeta [[Leopold III. Belgijski|Leopolda III.]], ki je odstopil z belgijskega prestola. Leta 1960 se je poročil z doño Fabiolo de Mora y Aragón - [[Kraljica Fabiola Belgijska|kraljico Fabiolo Belgijsko]]. Par ni imel otrok.
16. julija 1951 je nasledil svojega nepriljubljenega očeta [[Leopold III. Belgijski|Leopolda III.]], ki je odstopil z belgijskega prestola. Leta 1960 se je poročil z doño Fabiolo de Mora y Aragón - [[Fabiola Belgijska|kraljico Fabiolo Belgijsko]]. Par ni imel otrok.


V času njegove vladavine je nekdanja belgijska kolonija [[Belgijski Kongo]] postala neodvisna država - [[Demokratična republika Kongo]] in kralj se je osebno udeležil proslave ob tej priložnosti. Drugi dogodek, ki je zaznamoval njegovo vladavino, je povezan z njegovimi verskimi prepričanji. Kot globoko veren [[Katolištvo|katolik]] je zavrnil sprejetje zakona, s katerim bi v Belgiji liberalizirali [[splav]]. Da bi se izognil odločanju o zakonu, je prosil belgijski parlament, naj ga začasno razglasi za nezmožnega vladanja. Parlament pod vodstvom [[Wilfried Martens|Wilfrieda Martensa]] je ustregel njegovi želji 4. aprila 1990, soglasno sprejel zakon in ga naslednji dan ponovno razglasil za zmožnega vladanja.
V času njegove vladavine je nekdanja belgijska kolonija [[Belgijski Kongo]] postala neodvisna država - [[Demokratična republika Kongo]] in kralj se je osebno udeležil proslave ob tej priložnosti. Drugi dogodek, ki je zaznamoval njegovo vladavino, je povezan z njegovimi verskimi prepričanji. Kot globoko veren [[Katolištvo|katolik]] je zavrnil sprejetje zakona, s katerim bi v Belgiji liberalizirali [[splav]]. Da bi se izognil odločanju o zakonu, je prosil belgijski parlament, naj ga začasno razglasi za nezmožnega vladanja. Parlament pod vodstvom [[Wilfried Martens|Wilfrieda Martensa]] je ustregel njegovi želji 4. aprila 1990, soglasno sprejel zakon in ga naslednji dan ponovno razglasil za zmožnega vladanja.


Baudouin I. je po 42 letih na oblasti nepričakovano umrl leta 1993 zaradi zastoja srca v vili Astrida na jugu Španije. Nasledil ga je njegov mlajši brat [[Albert II. Belgijski|Albert II]].
Baudouin I. je po 42 letih na oblasti nepričakovano umrl leta 1993 zaradi zastoja srca v vili Astrida na jugu Španije. Nasledil ga je njegov mlajši brat [[Albert II. Belgijski|Albert II]].

== Otroštvo in mladost ==
King Baudouin je bil najstarejši sin [[Leopold III. Belgijski|princa Leopolda, vojvoda Barbantskega]] in njegove prve žene [[Astrid Švedska|princese Astrid Švedske]]. Rodil se je v gradu Stuyvenberg v [[Laeken|Laeknu]] v bližini Bruslja in krščen je bil kot Baudouin Albert Charles Léopold Axel Marie Gustave (nizozemsko: Boudewijn Albert Karel Leopold Axel Marie Gustaaf). Njegova mati, kraljica Astrid, je umrla v prometni nesreči leta 1935, stara 29 letih. Njegov oče se je leta 1941 poročil z Britanko [[Mary Lilian Baels]], ker ga je naredilo zelo nepriljubljenega.

Leta 1940, po izbruhu druge svetovne vojne, je Baudouin s sestro [[Jožefina Šarlota Belgijska|Josephine-Charlotte]] in bratom [[Albert II. Belgijski|Albertom]] odšel v Francijo in nato v Španijo. V Belgijo so se vrnili istega leta, a so bili leta 1944 z očetom in mačeho deportirani v Nemčijo in nato v Avstrijo. Pazniki so jih poskušali zastrupiti s tabletami cianida, za katere so trdili, da so mešanica vitaminov; Leopold ne dovolil otrokom, da vzamejo tablete. Baudouina sto skupaj z bratom in sestro v času zapora poučevala njegov oče, ki ga je poučeval naravoslovne vede, in mačeha, ki ga je poučevala umetnost in literaturo. Baudouina in njegovo družino je 7. maja 1945 osvobodila vojska Združenih držav, vendar se ni vrnil v Belgijo do 22. julija 1950 zaradi političnih slabosti. Tri leta kasneje se je Baudouinova sestra poročila z bodočim luksemburškim vladarjem [[Jean Lusemburški|Jeanom Bourbon-Parmo]].

== Vladavina ==
Baudouinov oče ni bil priljubljen vladar. Del svoje nepriljubljenosti si je zaslužil s poroko s svojo ljubico in s predajo nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno. Dne 1. avgusta 1950 je kralj Leopold III. prosil belgijsko vlado in parlament za odobritev, da svoje kraljeve pristojnosti in dolžnosti preda svojemu sinu. Kralj Leopold III. je svojo abdikacijo podpisal 16. julija 1951 ter dan kasneje je Baudouin dal prisego, da bo spoštoval ustavo, in postal peti kralj Belgijcev.

Kot prestolonaslednik je bil Baudouin zelo zaželen samec. Med drugimi se je nekdanja španska kraljica [[Viktorija Evgenija Battenberška]] želela dogovoriti za poroko med Baudouinom in svojo 24-letno vnukinjo [[Pilar Španska|infanto Pilar]], sestro nekdanjega španskega kralja [[Juan Carlos I.|Juana Carlosa]]. Baudouinu je bila bolj všeč infantina dvorjanka, 32-letna [[Fabiola Belgijska|Fabiola de Mora y Aragón]].<ref name =time1>[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,895137,00.html The Wedding of a King]</ref> Kralj Baudouin in kraljica Fabiola sta se poročila 15. decembra 1960. Kraljevi par ni imel otrok; vseh pet kraljičinih nosečnosti se je končalo s spontanim splavom, kar je kraljica Fabiola razkrila šele leta 2008.<ref name =royalwatch>[https://archive.is/20130629221850/www.monstersandcritics.com/people/royalwatch/news/article_1401666.php/Queen_Fabiolas_miscarriage_trauma Queen Fabiola's miscarriage trauma]</ref>

Zaradi teh osebnih izgub in lastne religioznosti je kralj Baudouin v zgodnjih devetdesetih zavrnil podpis zakona legalizacije splava in postal prvi belgijski kralj, ki ni potrdil zakona. Vendar pa je bila belgijska vlada odločena, da sprejeme ta zakon, zato je Baudouin prosil, da ga za en dan proglasijo za nesposobnega do uzakonitve kraljevih odločitev in mu tako ni bilo treba podpisati spornega zakona. V primeru, da kralj ni bil sposoben sprejemati odločitev, je vlada prevzela vlogo predsednika države dokler ni bil odrejeno regentstvo. Ker so vsi člani vlade podpisal zakon, je Baudouina naslednji dan (5. aprila 1990) vlada ponovno proglasila za pristojnega za vladanje.<ref name =time2>[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,969868,00.html World Notes BELGIUM]</ref>

Tokom vladavine kralja Baldovina belgijska kolonija Kongo izborila je nezavisnost. Baldovinov dolazak na prijestolje donio je Belgiji stabilnost, ali ne i harmoniju između Flamanaca i Valonaca. Baldovin je bio veoma religiozan rimokatolik. Novine su po njegovom dolasku na prijestolje izvještavale o kraljevim navodnim željama da abdicira i zaredi se, od čega je on odustao nakon što mu je rečeno da belgijska monarhija neće preživjeti dvije abdikacije za redom.

V času njegove vladavine si je belgijska kolonija Kongo izborila neodvisnost. Baudouinov prihod na prestol je prinesel stabilnost v Belgiji, ne pa harmonijo med [[Flamci]] in [[Valonci]]. Baudouin je bil zelo veren katolik. Časopisi so po njegovem prihodu na prestol poročali o kraljevih domnevnih željah po abdikaciji, vendar se je od te želje odmaknil, ko mu je bilo izrečeno, da belgijska monarhija ne bo preživela dveh abdikacij zaporedoma.

== Smrt ==
Kralj Baudouin je umrl zaradi srčnega napada po 42. letih vladavine. Njegova smrt je prišla nepričakovano in za kraljem je jokalo veliko število Belgijcev. Spoštovanje do kralja Baudouina je izrazila britanska [[Elizabeta II. Britanska|kraljica Elizabeta II.]] njena osebna prisotnost na kraljevem pogrebu. Tradicionalno se britanski monarh udeleži le pogrebov ožjih družinskih članov in predsednikov vlade, ki so umrli v času mandata. Baudouin je bil pokopan v Cerkvi Matere Božje v Laeknu. Nasledil ga je mlajši brat [[Albert II. Belgijski|Albert II.]]

== Nazivi ==
*'''7. september 1930 - 10. februar 1934:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Baudouin Belgijski, grof Hainautski
*'''10. februar 1934 - 10. avgust 1950:''' ''Njegova kraljeva visokost'' vojvoda Brabantski, princ Belgije
*'''10. avgust 1950 - 17. julij 1951:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kraljevski princ, vojvoda Brabantski, princ Belgije
*'''17. julij 1951 - 31. julij 1993:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Belgije

== Predniki ==
{{Predniki
|style=font-size: 80%; line-height: 110%;
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color: #9fe;
| 1 = '''Kralj Baudouin Belgijski'''
| 2 = 2. [[Leopold III. Belgijski]]
| 3 = 3. [[Astrid Švedska|Princesa Astrid Švedska]]
| 4 = 4. [[Albert I. Beglijski]]
| 5 = 5. [[Elizabeta Gabrijela Bavarska|Vojvodinja Elizabeta Bavarska]]
| 6 = 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]]
| 7 = 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]]
| 8 = 8. [[Filip Flandrijski|Princ Filip, grof Flandrijski]]
| 9 = 9. Princesa Marija Hohenzollernska-Sigmaringenska
| 10 = 10. Vojvoda Karl-Teodor Bavarksi
| 11 = 11. Infanta Marija Jožefa Portugalska
| 12 = 12. [[Oskar II. Švedski]]
| 13 = 13. [[Sofija Nassavska]]
| 14 = 14. [[Friderik VIII. Danski|Friderik VIII. Danski]]
| 15 = 15. [[Ludovika Švedska]]
| 16 = 16. [[Leopold I. Belgijski]]
| 17 = 17. [[Luiza-Marija Orleanska]]
| 18 = 18. Karl Anthony, princ Hohenzollernski
| 19 = 19. Princesa Jožefina Badenska
| 20 = 20. Vojvoda Maksimilijan Jožef Bavarski
| 21 = 21. Princesa Ludovika Bavarska
| 22 = 22. [[Miguel I. Portugalski]]
| 23 = 23. [[Adelajda Löwensteinska-Wertheimska-Rosenberška]]
| 24 = 24. [[Oskar I. Švedski]]
| 25 = 25. [[Jožefina Leuchtenberška]]
| 26 = 26. Viljem, vojvoda Nassavski
| 27 = 27. Princesa Pavlina Württemberška
| 28 = 28. [[Kristjan IX. Danski]]
| 29 = 29. Ludovika Hesse-Kassel
| 30 = 30. [[Karl XV. Švedski|King Charles XV of Sweden]]
| 31 = 31. Ludovika Nizozemska
}}

== Sklici ==
{{sklici}}


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

Redakcija: 13:45, 25. julij 2017

Baudouin I. Belgijski
Kralj Belgijcev
Vladanje17. julij 1951 – 31. julij 1993
(42 let)
PredhodnikLeopold III
NaslednikAlbert II.
Rojstvo7. september 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
Château du Stuyvenberg[d]
Smrt31. julij 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…] (62 let)
Motril[d][4]
ZakonecFabiola de Mora y Aragón
Imena
Baudouin Albert Charles Léopold Axel Marie Gustave de Belgique
RodbinaSaxe-Coburg in Gotha
OčeLeopold III.
MatiAstrid Švedska

Baudouin I. Belgijski, belgijski kralj, * 7. september 1930, Kasteel Stuyvenberg, Laeken, Belgija, † 31. julij 1993, Montril, Španija.

16. julija 1951 je nasledil svojega nepriljubljenega očeta Leopolda III., ki je odstopil z belgijskega prestola. Leta 1960 se je poročil z doño Fabiolo de Mora y Aragón - kraljico Fabiolo Belgijsko. Par ni imel otrok.

V času njegove vladavine je nekdanja belgijska kolonija Belgijski Kongo postala neodvisna država - Demokratična republika Kongo in kralj se je osebno udeležil proslave ob tej priložnosti. Drugi dogodek, ki je zaznamoval njegovo vladavino, je povezan z njegovimi verskimi prepričanji. Kot globoko veren katolik je zavrnil sprejetje zakona, s katerim bi v Belgiji liberalizirali splav. Da bi se izognil odločanju o zakonu, je prosil belgijski parlament, naj ga začasno razglasi za nezmožnega vladanja. Parlament pod vodstvom Wilfrieda Martensa je ustregel njegovi želji 4. aprila 1990, soglasno sprejel zakon in ga naslednji dan ponovno razglasil za zmožnega vladanja.

Baudouin I. je po 42 letih na oblasti nepričakovano umrl leta 1993 zaradi zastoja srca v vili Astrida na jugu Španije. Nasledil ga je njegov mlajši brat Albert II.

Otroštvo in mladost

King Baudouin je bil najstarejši sin princa Leopolda, vojvoda Barbantskega in njegove prve žene princese Astrid Švedske. Rodil se je v gradu Stuyvenberg v Laeknu v bližini Bruslja in krščen je bil kot Baudouin Albert Charles Léopold Axel Marie Gustave (nizozemsko: Boudewijn Albert Karel Leopold Axel Marie Gustaaf). Njegova mati, kraljica Astrid, je umrla v prometni nesreči leta 1935, stara 29 letih. Njegov oče se je leta 1941 poročil z Britanko Mary Lilian Baels, ker ga je naredilo zelo nepriljubljenega.

Leta 1940, po izbruhu druge svetovne vojne, je Baudouin s sestro Josephine-Charlotte in bratom Albertom odšel v Francijo in nato v Španijo. V Belgijo so se vrnili istega leta, a so bili leta 1944 z očetom in mačeho deportirani v Nemčijo in nato v Avstrijo. Pazniki so jih poskušali zastrupiti s tabletami cianida, za katere so trdili, da so mešanica vitaminov; Leopold ne dovolil otrokom, da vzamejo tablete. Baudouina sto skupaj z bratom in sestro v času zapora poučevala njegov oče, ki ga je poučeval naravoslovne vede, in mačeha, ki ga je poučevala umetnost in literaturo. Baudouina in njegovo družino je 7. maja 1945 osvobodila vojska Združenih držav, vendar se ni vrnil v Belgijo do 22. julija 1950 zaradi političnih slabosti. Tri leta kasneje se je Baudouinova sestra poročila z bodočim luksemburškim vladarjem Jeanom Bourbon-Parmo.

Vladavina

Baudouinov oče ni bil priljubljen vladar. Del svoje nepriljubljenosti si je zaslužil s poroko s svojo ljubico in s predajo nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno. Dne 1. avgusta 1950 je kralj Leopold III. prosil belgijsko vlado in parlament za odobritev, da svoje kraljeve pristojnosti in dolžnosti preda svojemu sinu. Kralj Leopold III. je svojo abdikacijo podpisal 16. julija 1951 ter dan kasneje je Baudouin dal prisego, da bo spoštoval ustavo, in postal peti kralj Belgijcev.

Kot prestolonaslednik je bil Baudouin zelo zaželen samec. Med drugimi se je nekdanja španska kraljica Viktorija Evgenija Battenberška želela dogovoriti za poroko med Baudouinom in svojo 24-letno vnukinjo infanto Pilar, sestro nekdanjega španskega kralja Juana Carlosa. Baudouinu je bila bolj všeč infantina dvorjanka, 32-letna Fabiola de Mora y Aragón.[5] Kralj Baudouin in kraljica Fabiola sta se poročila 15. decembra 1960. Kraljevi par ni imel otrok; vseh pet kraljičinih nosečnosti se je končalo s spontanim splavom, kar je kraljica Fabiola razkrila šele leta 2008.[6]

Zaradi teh osebnih izgub in lastne religioznosti je kralj Baudouin v zgodnjih devetdesetih zavrnil podpis zakona legalizacije splava in postal prvi belgijski kralj, ki ni potrdil zakona. Vendar pa je bila belgijska vlada odločena, da sprejeme ta zakon, zato je Baudouin prosil, da ga za en dan proglasijo za nesposobnega do uzakonitve kraljevih odločitev in mu tako ni bilo treba podpisati spornega zakona. V primeru, da kralj ni bil sposoben sprejemati odločitev, je vlada prevzela vlogo predsednika države dokler ni bil odrejeno regentstvo. Ker so vsi člani vlade podpisal zakon, je Baudouina naslednji dan (5. aprila 1990) vlada ponovno proglasila za pristojnega za vladanje.[7]

Tokom vladavine kralja Baldovina belgijska kolonija Kongo izborila je nezavisnost. Baldovinov dolazak na prijestolje donio je Belgiji stabilnost, ali ne i harmoniju između Flamanaca i Valonaca. Baldovin je bio veoma religiozan rimokatolik. Novine su po njegovom dolasku na prijestolje izvještavale o kraljevim navodnim željama da abdicira i zaredi se, od čega je on odustao nakon što mu je rečeno da belgijska monarhija neće preživjeti dvije abdikacije za redom.

V času njegove vladavine si je belgijska kolonija Kongo izborila neodvisnost. Baudouinov prihod na prestol je prinesel stabilnost v Belgiji, ne pa harmonijo med Flamci in Valonci. Baudouin je bil zelo veren katolik. Časopisi so po njegovem prihodu na prestol poročali o kraljevih domnevnih željah po abdikaciji, vendar se je od te želje odmaknil, ko mu je bilo izrečeno, da belgijska monarhija ne bo preživela dveh abdikacij zaporedoma.

Smrt

Kralj Baudouin je umrl zaradi srčnega napada po 42. letih vladavine. Njegova smrt je prišla nepričakovano in za kraljem je jokalo veliko število Belgijcev. Spoštovanje do kralja Baudouina je izrazila britanska kraljica Elizabeta II. njena osebna prisotnost na kraljevem pogrebu. Tradicionalno se britanski monarh udeleži le pogrebov ožjih družinskih članov in predsednikov vlade, ki so umrli v času mandata. Baudouin je bil pokopan v Cerkvi Matere Božje v Laeknu. Nasledil ga je mlajši brat Albert II.

Nazivi

  • 7. september 1930 - 10. februar 1934: Njegova kraljeva visokost princ Baudouin Belgijski, grof Hainautski
  • 10. februar 1934 - 10. avgust 1950: Njegova kraljeva visokost vojvoda Brabantski, princ Belgije
  • 10. avgust 1950 - 17. julij 1951: Njegova kraljeva visokost kraljevski princ, vojvoda Brabantski, princ Belgije
  • 17. julij 1951 - 31. julij 1993: Njegovo veličanstvo kralj Belgije

Predniki

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Leopold I. Belgijski
 
 
 
 
 
 
 
8. Princ Filip, grof Flandrijski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Luiza-Marija Orleanska
 
 
 
 
 
 
 
4. Albert I. Beglijski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Karl Anthony, princ Hohenzollernski
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Marija Hohenzollernska-Sigmaringenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Jožefina Badenska
 
 
 
 
 
 
 
2. Leopold III. Belgijski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Vojvoda Maksimilijan Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
10. Vojvoda Karl-Teodor Bavarksi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Princesa Ludovika Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
5. Vojvodinja Elizabeta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Miguel I. Portugalski
 
 
 
 
 
 
 
11. Infanta Marija Jožefa Portugalska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Adelajda Löwensteinska-Wertheimska-Rosenberška
 
 
 
 
 
 
 
Kralj Baudouin Belgijski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
12. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
6. Princ Karl, vojvoda Västergötlandski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Viljem, vojvoda Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
13. Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Astrid Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Kristjan IX. Danski
 
 
 
 
 
 
 
14. Friderik VIII. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Ludovika Hesse-Kassel
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ingeborg Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. King Charles XV of Sweden
 
 
 
 
 
 
 
15. Ludovika Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Ludovika Nizozemska
 
 
 
 
 
 


Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica
  2. ↑ 2,0 2,1 Biographie Nationale de Belgique — BXL.
  3. ↑ 3,0 3,1 Lundy D. R. The Peerage
  4. ↑ Record #119033321 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ The Wedding of a King
  6. ↑ Queen Fabiola's miscarriage trauma
  7. ↑ World Notes BELGIUM

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Baudouin I. Belgijski.


Stub icon

Ta biografija o plemiču ali članek o plemstvu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Baudouin_I._Belgijski&oldid=4879414«