Črna pri Kamniku: Razlika med redakcijama
| Vrstica 22: | Vrstica 22: | ||
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so [[Nemci]] tu [[8. julij]]a [[1942]] [[usmrtitev|usmrtili]] 51 [[talec|talcev]], na kar opozarja spomenik nasproti vhodnega rova v zapuščeni rudnik. [[Dolina Črne]] poteka v smeri od zahoda proti vzhodu, v njej so razkrite plasti temnih (črnih) [[skrilavec|skrilavcev]]. Po njih ima dolina, vključno z rečico in [[Črnivec (prelaz)|prelazom Črnivec]] ime. |
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so [[Nemci]] tu [[8. julij]]a [[1942]] [[usmrtitev|usmrtili]] 51 [[talec|talcev]], na kar opozarja spomenik nasproti vhodnega rova v zapuščeni rudnik. [[Dolina Črne]] poteka v smeri od zahoda proti vzhodu, v njej so razkrite plasti temnih (črnih) [[skrilavec|skrilavcev]]. Po njih ima dolina, vključno z rečico in [[Črnivec (prelaz)|prelazom Črnivec]] ime. |
||
== |
== Etimologija == |
||
Črna oziroma sosednje naselje Potok v Črni sta se v [[srednji vek|srednjeveških]] [[Zgodovinski viri|zgodovinskih virih]] običajno imenovala ''Swarzenpach'' to je ''Črni potok''.<ref>''Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta.'' Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 1985</ref> V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1317, ko je Friderik, sin Zigfrida Mekinjskega (oziroma Zigfrida Gallenberškega) prodal svojo kmetijo v Črni [[samostan]]u [[klarise|klaris]] v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]].<ref>List. 1317 jan. 9. Listine samostana klaris v Mekinjah v Arhivu Republike Slovenije</ref> |
Črna oziroma sosednje naselje Potok v Črni sta se v [[srednji vek|srednjeveških]] [[Zgodovinski viri|zgodovinskih virih]] običajno imenovala ''Swarzenpach'' to je ''Črni potok''.<ref>''Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta.'' Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 1985</ref> V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1317, ko je Friderik, sin Zigfrida Mekinjskega (oziroma Zigfrida Gallenberškega) prodal svojo kmetijo v Črni [[samostan]]u [[klarise|klaris]] v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]].<ref>List. 1317 jan. 9. Listine samostana klaris v Mekinjah v Arhivu Republike Slovenije</ref> |
||
== Galerija slik == |
|||
<gallery> |
|||
Slika:Črna-gw29082009.jpg|Črna |
|||
</gallery> |
|||
== Viri == |
== Viri == |
||
Redakcija: 22:57, 28. februar 2017
Črna pri Kamniku | |
|---|---|
 | |
  Črna pri Kamniku Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°16′12.1″N 14°37′25.53″E / 46.270028°N 14.6237583°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Kamnik |
| Površina | |
| • Skupno | 1,7 km2 |
| Nadm. višina | 615,3 m |
| Prebivalstvo (2016)[1] | |
| • Skupno | 167 |
| • Gostota | 98 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1242 Stahovica |
| Zemljevidi | |
Črna pri Kamniku je naselje, ki spada pod občino Kamnik.
Naselje se nahaja ob cesti Stahovica - Gornji Grad, na južnem pobočju Velike planine v dolini potoka Črna, ki skupaj s sosednjim naseljem Potok v Črni tvori nekdanje rudarsko naselje. Tu so od leta 1746 izkopavali fino glino - kaolin. Med drugo svetovno vojno so Nemci tu 8. julija 1942 usmrtili 51 talcev, na kar opozarja spomenik nasproti vhodnega rova v zapuščeni rudnik. Dolina Črne poteka v smeri od zahoda proti vzhodu, v njej so razkrite plasti temnih (črnih) skrilavcev. Po njih ima dolina, vključno z rečico in prelazom Črnivec ime.
Etimologija
Črna oziroma sosednje naselje Potok v Črni sta se v srednjeveških zgodovinskih virih običajno imenovala Swarzenpach to je Črni potok.[2] V arhivskih zapisih se kraj omenja leta 1317, ko je Friderik, sin Zigfrida Mekinjskega (oziroma Zigfrida Gallenberškega) prodal svojo kmetijo v Črni samostanu klaris v Mekinjah.[3]
Galerija slik
-
Črna
Viri
- Krušič, Marjan Slovenija: turistični vodnik, Založba Mladinska knjiga, 2009, ISBN 978-961-01-0690-6 (COBISS)
Glej tudi
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 1985
- ↑ List. 1317 jan. 9. Listine samostana klaris v Mekinjah v Arhivu Republike Slovenije
