Črna pri Kamniku: Razlika med redakcijama
pos. št. preb. |
m →Viri |
||
Vrstica 26: | Vrstica 26: | ||
== Viri == |
== Viri == |
||
* Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'', Založba Mladinska knjiga, 2009, ISBN 978-961-01-0690-6 {{COBISS|ID=244517632}} |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
Redakcija: 22:56, 28. februar 2017
Črna pri Kamniku | |
---|---|
Koordinati: 46°16′12.1″N 14°37′25.53″E / 46.270028°N 14.6237583°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Gorenjska regija |
Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
Občina | Kamnik |
Površina | |
• Skupno | 1,7 km2 |
Nadm. višina | 615,3 m |
Prebivalstvo (2016)[1] | |
• Skupno | 167 |
• Gostota | 98 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 1242 Stahovica |
Zemljevidi |
Črna pri Kamniku je naselje, ki spada pod občino Kamnik.
Naselje se nahaja ob cesti Stahovica - Gornji Grad, na južnem pobočju Velike planine v dolini potoka Črna, ki skupaj s sosednjim naseljem Potok v Črni tvori nekdanje rudarsko naselje. Tu so od leta 1746 izkopavali fino glino - kaolin. Med drugo svetovno vojno so Nemci tu 8. julija 1942 usmrtili 51 talcev, na kar opozarja spomenik nasproti vhodnega rova v zapuščeni rudnik. Dolina Črne poteka v smeri od zahoda proti vzhodu, v njej so razkrite plasti temnih (črnih) skrilavcev. Po njih ima dolina, vključno z rečico in prelazom Črnivec ime.
Izvor krajevnega imena
Črna oziroma sosednje naselje Potok v Črni sta se v srednjeveških zgodovinskih virih običajno imenovala Swarzenpach to je Črni potok.[2] V arhivskih zapisih se kraj omenja leta 1317, ko je Friderik, sin Zigfrida Mekinjskega (oziroma Zigfrida Gallenberškega) prodal svojo kmetijo v Črni samostanu klaris v Mekinjah.[3]
Viri
- Krušič, Marjan Slovenija: turistični vodnik, Založba Mladinska knjiga, 2009, ISBN 978-961-01-0690-6 (COBISS)
Glej tudi
Galerija slik
-
Črna
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 1985
- ↑ List. 1317 jan. 9. Listine samostana klaris v Mekinjah v Arhivu Republike Slovenije