Kovina: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 2001:1470:F862:CC:2153:9EF5:B8DE:89F0 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
Med težke kovine prištevamo [[baker]], [[nikelj]], [[cink]], [[svinec]], [[kositer]], ... Imajo veliko gostoto. Definicija je bolj ljudska in po občutku. To so kovine z gostoto nad 7 kg/dm³, ki so zdravju nevarne. Škodljivost je posledica pojava, da njihovi [[ion]]i nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo [[aktivno mesto encima|aktivna mesta encimov]] v [[organizem|organizmih]], zaradi česar ti [[encim]]i prenehajo delovati. Zaradi obstojnosti se kopičijo v [[tkivo|tkivih]] in po [[prehranjevalna veriga|prehranjevalni verigi]] navzgor; temu pojavu pravimo [[bioakumulacija]]. |
Med težke kovine prištevamo [[baker]], [[nikelj]], [[cink]], [[svinec]], [[kositer]], ... Imajo veliko gostoto. Definicija je bolj ljudska in po občutku. To so kovine z gostoto nad 7 kg/dm³, ki so zdravju nevarne. Škodljivost je posledica pojava, da njihovi [[ion]]i nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo [[aktivno mesto encima|aktivna mesta encimov]] v [[organizem|organizmih]], zaradi česar ti [[encim]]i prenehajo delovati. Zaradi obstojnosti se kopičijo v [[tkivo|tkivih]] in po [[prehranjevalna veriga|prehranjevalni verigi]] navzgor; temu pojavu pravimo [[bioakumulacija]]. |
||
[[Zlitina]] je [[zmes]] s kovinskimi lastnostmi, ki vsebuje vsaj en kovinski element. Primeri zlitin so [[jeklo]] (železo in [[ogljik]]), [[medenina]] (baker in cink), [[bron]] (baker in kositer) in [[duraluminij]] (aluminij, baker in magnezij). Zlitine narejene posebej za zelo zahtevno uporabo, kot so [[raketni motor]]ji, lahko vsebujejo tudi več kot deset elementov. |
[[Zlitina]] je [[zmes]] s kovinskimi lastnostmi, ki vsebuje vsaj en kovinski element. Primeri zlitin so [[jeklo]] (železo in [[ogljik]]), [[medenina]] (baker in cink), [[bron]] (baker in kositer) in [[duraluminij]] (aluminij, baker in magnezij). Zlitine narejene posebej za zelo zahtevno uporabo, kot so [[raketni motor]]ji, lahko vsebujejo tudi več kot deset elementov. vsak dan doživljam orgazem in prodajam svojo spermo v druge namene cena samo 100 eurov in to mi je všeč vsak dan se samozadovoljujuem dam vam |
||
v usta samo brez popusta awww |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 11:18, 26. september 2016
Kovína je kemijski element. Kovine so ena izmed treh skupin elementov, ki izstopajo po svojih ionizacijskih in veznih lastnostih, poleg polkovin in nekovin. V periodnem sistemu loči kovine od nekovin diagonalna črta od bora (B) do polonija (Po). Elementi na tej črti so polkovine; elementi spodaj levo so kovine; elementi zgoraj desno pa so nekovine.
Kovine imajo nekatere fizikalne lastnosti: po navadi se lesketajo (imajo sij, lesk), imajo večjo gostoto, so raztegljive in kovne, po navadi imajo visoko tališče, so po navadi trdne, in dobro prevajajo elektriko ter toploto. Te lastnosti so večinoma posledica slabe vezi atoma z zunanjimi elektroni (valenčni elektroni); iz tega sledi, da valenčni elektroni tvorijo nekakšno »morje« okoli atoma. Večina kovin je kemično stabilnih, z izjemo alkalnih kovin in zemeljsko-alkalijskih kovin, ki so v najbolj levih skupinah periodnega sistema.
Oksidi kovin so baze; tiste od nekovin so kisline. Alotropi kovin so po navadi lesketajoči, sijoči, kovni, raztegljivi in dobri prevodniki, medtem ko so nekovine na splošno lomljivi (trdni elementi), nimajo sijaja in so izolatorji. Nekovine so v naravi pogostejše, čeprav kovine sestavljajo večino periodnega sistema.
Nekatere zelo znane kovine so aluminij, baker, zlato, železo, svinec, srebro, titan, uran in cink.
Med težke kovine prištevamo baker, nikelj, cink, svinec, kositer, ... Imajo veliko gostoto. Definicija je bolj ljudska in po občutku. To so kovine z gostoto nad 7 kg/dm³, ki so zdravju nevarne. Škodljivost je posledica pojava, da njihovi ioni nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo aktivna mesta encimov v organizmih, zaradi česar ti encimi prenehajo delovati. Zaradi obstojnosti se kopičijo v tkivih in po prehranjevalni verigi navzgor; temu pojavu pravimo bioakumulacija.
Zlitina je zmes s kovinskimi lastnostmi, ki vsebuje vsaj en kovinski element. Primeri zlitin so jeklo (železo in ogljik), medenina (baker in cink), bron (baker in kositer) in duraluminij (aluminij, baker in magnezij). Zlitine narejene posebej za zelo zahtevno uporabo, kot so raketni motorji, lahko vsebujejo tudi več kot deset elementov. vsak dan doživljam orgazem in prodajam svojo spermo v druge namene cena samo 100 eurov in to mi je všeč vsak dan se samozadovoljujuem dam vam
v usta samo brez popusta awww
Glej tudi
